Povpraševanje po prehranskih dopolnilih v Sloveniji strmo narašča, Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) pa ugotavlja, da z njimi večinoma ne dobimo tega, kar navajajo njihove deklaracije.
Prehranska dopolnila so koncentrirani viri posameznih ali več hranil, kot so vitamini in minerali. To niso zdravila, čeprav oboji velikokrat nastopajo v podobnih pojavnih oblikah, kot so praški, tablete in kapsule. Prehranska dopolnila nastopajo tudi v oblikah rastlin in rastlinskih izvlečkov, prehranskih vlaknin, mikroorganizmov in v Sloveniji zelo priljubljenih čebeljih pridelkov.
Hitro življenje, visoka pričakovanja
Številni potrošniki imajo od prehranskih dopolnil zelo visoka pričakovanja, čemur botrujejo tudi dobro zveneči oglasi in navedbe, češ da si bomo z njimi "izboljšali zdravje", "povrnili dobro počutje" ... Ko napet in neurejen vsakdanjik številne pripelje do tega, da se odpovejo urejeni in uravnoteženi prehrani, pričakujejo od prehranskih dopolnil, da jim bodo nadomestil vse tisto, česar od nepravilne prehrane ne dobijo.
"Vse agresivnejše oglaševanje vzbuja slabo vest, da ne poskrbimo za svoje zdravje, če ne posežemo po prehranskih dopolnilih," opozarja predsednica ZPS Breda Kutin.
Velika težava je tudi, opozarjajo na ZPS na podlagi pred kratkim opravljene raziskave, da s prehranskimi dopolnili morda ne dobimo niti tistega, kar na ovojninah in oglasih obljubljajo.
Vemo, koliko jih je, ne vemo, kakšni so
V Sloveniji je prijavljeno že več kot 3 tisoč prehranskih dopolnil, a kljub temu, menijo v ZPS, o njihovi kakovosti ne vemo veliko. Zato so ob finančni podpori ministrstva za zdravje izvedli primerjalni preizkus dvanajstih vitaminsko-mineralnih prehranskih dopolnil. Pri vseh je šlo za izdelke, ki so ponujali več sestavin, od tega jih je bilo deset namenjenih odraslim, preostali pa otrokom, večino so jih kupili v slovenskih trgovinah, nekatere pa prek slovenskih spletnih strani.
Preizkušali so, ali so vsebnosti vitaminov in mineralov enake vrednostim (ali vsaj znotraj sprejemljivih toleranc), navedenim na njihovih ovojninah, in ali so označbe skladne z zakonodajo, ter ugotavljali, ali so navedbe zavajajoče. Zakonodaja namreč ne dopušča, da bi si prehranska dopolnila pripisovala zdravilne ali preventivne učinke, saj je njihov namen dopolnjevanje prehrane in ne zdravljenje ali preprečevanje bolezni.
Glede na število raznih prehranskih dopolnil na slovenskem trgu gre pri omenjenem preizkusu za razmeroma skromen vzorec, a so v ZPS prepričani, da tudi ti rezultati vodijo do pomembnih sklepov in priporočil.
V zimskem obdobju uporaba veliko večja
Prehranska dopolnila marsikdo – zlasti v zimskih mesecih, ko je pogostost obolevanja večja – začne jemati na lastno pest, neredko tudi z večjimi odmerki, češ več je bolje. Toda zlasti kadar gre za otroke, se velja posvetovati s strokovnjakom. Če na vitaminsko-mineralnem prehranskem dopolnilu ni izrecne navedbe o primernosti za otroke, je ta namenjen le starejšim od 14 let. Na ZPS jih motijo tudi oglaševalski prijemi, ko prek nagradnih iger in drugih "cukrčkov" otroke skušajo navaditi na prehranske dodatke, zato bodo med drugim podali pobudo za zakonsko ureditev oglaševanja, namenjenega otrokom.
Oglasi ne pihajo na dušo samo otrokom
Nepošteni so, menijo, tudi primeri oglaševanja prehranskih dopolnil za odrasle. Zavajajoče so trditve, ki navajajo k rednem uživanju prehranskih dopolnil, svarijo na ZPS. Odsvetujejo nakup prehranskih dopolnil, katerih proizvajalci zatrjujejo, da uravnotežena prehrana ne more zadostiti potrebam po hranilih. "Uživanje uravnotežene prehrane lahko ponudi organizmu vse potrebne vitamine in minerale v optimalnih razmerjih in koncentracijah," je poudarila Urška Blaznik z Inštituta za varovanje zdravja. Izjeme so, je dodala, posamezniki, pri katerih zaradi določenih stanj , obdobij in življenjskih pogojev lahko nastopi višja potreba po vitaminih in mineralih in je vnos možen tudi s prehranskimi dopolnili.
Prav tako odsvetujejo tista prehranska dopolnila, ki z navajanjem domnevnih zdravilnih učinkov kršijo zakonodajo, ali tista, ki se prodajajo na manj nadzorovanih kanalih. Zlasti so tvegana, svarijo, zdravila, ki izvirajo iz držav zunaj Evropske unije in jih prodajajo prek spleta.
Samo tri od dvanajstih brez bistvenih odstopanj vsebnosti hranil
Med meritvami posebej bode v oči, da le pri treh od dvanajstih preizkušenih prehranskih dopolnil vrednosti preverjenih hranil, navedene na označbi, niso bistveno odstopale od z analizo ugotovljenih vrednosti. Največkrat so bile razlike pri vitaminu E, je pojasnila dr. Tanja Pajk Žontar iz ZPS.
Opozorili so tudi na velike razlike v cenah preizkušenih prehranskih dopolnil, zlasti ko se te cene preračunajo na priporočeni dnevni vnos prehranskega dopolnila. Tako je razlika med najcenejšim in najdražjim preizkušancem skoraj petdesetkratna.
3
