Nesreča bo, če ne sprejmeš kurenta

Tako pravi Karl Šauperl, korant ali kurent (kakor želimo, pove) iz Etnografsko-kulturnega društva Veseli korant s Ptuja.

Zaradi posvečenih ciljev napori izginejo "Širimo prelepo korantovo poslanstvo, ki je predvsem odganjanje zime in klicanje pomladi v deželo, odganjanje slabih demonov in zlega ter prinašanje dobrega. Ko pridemo na domačije, zaželimo gospodarjem, da je pri živini zdravje in da polja bogato obrodijo," Karl Šauperl še razloži, zakaj se zaradi takšnih posvečenih ciljev da zdržati vse napore.

Kurentujejo od svečnice do pepelnice, v času ptujskega kurentovanja pa so na terenu vsak dan, vse dneve. V službi imajo razumevanje za to, vprašam. "Imajo, zato imamo večinoma vsi dopust."

Ljudje jih sprejemajo z odprtimi rokami, kajti če kurent pride k nekomu domov, prinese srečo. Ne sprejeti kurenta pa pomeni nesrečo v tistem letu, pravi naš sogovornik.

Kurent kot družinska tradicija Karl Šauperl je kurent že od svojega petega leta starosti, torej že 30 let. "To je družinska tradicija, saj so koranti bili moj ded in vsi strici. Za podmladek ni skrbeti, večinoma so to otroci naših korantov. Ni se torej bati, da bi tradicija zamrla," še pove Šauperl. Kurenti se družijo tudi, ko pustni čas mine, saj si kurent vse leto, pravi Šauperl.

Na Ptujskem je okrog 800 kurentov, delujejo v različnih skupinah, v njihovi iz društva Veseli korant jih je nekaj čez trideset. Kurenti sicer izvirajo iz Markovcev, v mesto Ptuj pa je kurent prišel šele po drugi svetovni vojni, še nekaj o zgodovini pojasni Karl Šauperl, ki je v njihovi skupini zadolžen za stike z javnostmi.

Veseli se pustne nedelje in tradicionalne mednarodne povorke, ki je vrhunec ptujskega kurentovanja.

O kurentovi opravi "Obuti smo v močne čevlje in štucne, oblečeni pa v kožuh iz ovčje kože, opasani s petimi zvonci, ki so uglašeni po velikosti in zvoku. Tu sta še ježevka za obrambo in korantova kapa, ki je sestavljena iz jezika, nosa, sirkovih brkov, peruti in rogov," za konec kurentovo opravo še podrobneje razloži Karl Šauperl … in gre razposajeno naprej.