Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
8. 3. 2010,
9.29

Osveženo pred

9 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 8. 3. 2010, 9.29

9 let, 1 mesec

(Ne)realnost

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Čakali in dočakali! Kaj drugega kot oskarje. Vnovična elitna prireditev je v Los Angeles privabila in pritegnila vse, ki v filmski industriji kaj pomenijo.

Če nisi zraven, te kratko malo pač ni. Vsaj tako pravijo tisti, ki so se že kdaj sprehodili po znameniti rdeči preprogi. Vsa čast! In letos je bilo spet tako kot običajno. David je torej premagal Goljata! Filmska smetana, ženske elegantno-provokativne, prava paša za oči, in moški, kot je že običajno, strogo v črnih smokingih. Tradicionalna kombinacija, ki se vedno obnese. Prava paleta barv in ženskih modnih stilov. Ampak v središču so bili seveda filmi. In zgodilo se je malce nepričakovano. Veliki Avatar Jamesa Camerona je ostal prikrajšan, zgolj s tremi oskarji, Kathryn Bigelow pa je postala prva ženska v zgodovini, ki je prejela oskarja za režijo, pa še na dan žena. Simbolika ali zgolj naključje? Njen film Bombna misija je skupno premočno zmagal s kar šestimi oskarji, Avatarju je prepustil le kipce za masko, fotografijo in posebne efekte. David je torej premagal Goljata! V naslednjih dneh bomo v različnih medijih po vsem svetu tako priče različnim komentarjem o izboru, pa seveda tudi o manj pomembnem izboru oblek, ki so jih nosile zlasti pripadnice nežnejšega spola. Da ne pozabim, srečen praznik! Amerika je pač Amerika. Kriza, solze, naraščajoča brezposelnost onstran luže in boj za preživetje so potisnjene na rob. Vsaj ta dan je treba pozabiti na vsakodnevne težave. Zdaj je čas za slavje! Kako ameriško? Enoznačnega odgovora preprosto ni! Kaj pa slovensko? Je čas za slavje? Nikakor ne! Kriza in recesija Slovence vse bolj stiskata. Tudi delavce kočevske Prenove, ki že od ponedeljka gladovno stavkajo v neznosnih življenjskih razmerah. Že skoraj poldrugo leto niso dobili težko prisluženih plač. Lastnik gradbenega podjetja jim je zgolj po kapljicah plačeval nekaj evrov ali nekaj deset evrov, in to na roko, ko so obubožani in izkoriščani delavci denimo potovali domov, k svojim družinam v države naslednice rajnke Jugoslavije. Kako se je to sploh lahko zgodilo? Kako so pristojne službe, tudi inšpekcijske, lahko zaspale in, ne nazadnje, zakaj niso delavci kratko malo odpovedali delovnega razmerja in postali upravičenci socialnih pomoči za brezposelne? Zakaj so torej čakali do bridkega konca? Enoznačnega odgovora preprosto ni! Je pa gotovo dejstvo, da so gradbeni težaki pri nas najbolj izkoriščana skupina, ki je delodajalci ne »šparajo«. Radi jih najemajo, še raje pa jim slabo ali sploh ne plačajo. Venomer se znajdejo v primežu izvajalcev in podizvajalcev gradbenih del, ki v hlastanju po čim večjem zaslužku dodobra izkoristijo mnogokrat neuke »južnjake«. Kot da niso ljudje. Žalostno! Se še spomnite zgodb o neplačevanju prispevkov za posamezne delavce v ljubljanskem SCT-ju ali denimo pritiskov na delavce velenjskega Vegrada, kjer prva dama Hilda venomer ponavlja, da primerno skrbijo za svoje zaposlene. Ali res? Zakaj se potem ti v brezizhodnih razmerah najraje zatečejo k medijem? Kje je država, ki dopušča plačilno nedisciplino, ki je vse večja rak rana slovenskega gospodarstva? Mali propadajo, da se veliki rešujejo! Do kdaj bo še tako? Bo res potrebnih še nekaj samomorov, da se bodo odgovorni končno zavedli? Ali pa se bodo posamezniki še naprej »mastili«, delavci pa v strahu čakali, kaj bo prinesel prihodnji mesec? Ali nismo vsi enakopravni in enaki pred zakonom? Ustava je namreč jasna, kaj pa realnost? Tudi v odnosu ženska-moški! In današnji dan je spet nova priložnost, samo da ne bo zamujena, tako kot že velikokrat.

Ne spreglejte