"Ne zatiskajmo si oči, da v Sloveniji ni lakote. V Sloveniji lakota je." #video

Težava zavržene hrane postaja vse večja. Letno se v smeteh znajde kar tretjina vse svetovne hrane. Šokanten je podatek, da povprečni Slovenec v enem letu zavrže skoraj toliko hrane, kot tehta sam. Še pred petimi leti je vsak med nami zavrgel 61 kilogramov hrane, lani že 68 kilogramov. In v smeteh bi je končalo še več, če je ne bi reševali prostovoljci, ki z zbiranjem hrane pomagajo ljudem v stiski. Lani so tako pobrali kar 360 ton hrane, ki bi bila sicer zavržena, letos pričakujejo, da je bo že več kot 400 ton.

Hrana, ki je neoporečna, a je ne smejo več prodajati

Večina trgovin največjih trgovcev vsak dan pripravi hrano za razvoz do najbolj ogroženih. Kakšne so te količine, ne razkrivajo. Gre za kruh, sadje, zelenjavo, slaščice, mlečne izdelke. Hrana, ki je neoporečna, a je naslednji dan ne smejo več prodajati. Kot pojasnjujejo v Lidlu, ne govorimo o izdelkih, ki niso več uporabni, ki so kakorkoli kompromitirani glede kakovosti in varnosti ali čez rok uporabe.

Prihajajo tudi ljudje, ki imajo prenizko plačo

Prejemnikov donirane hrane je pri nas tri tisoč, ljudi z lačnimi usti mnogo več. Samo Škofijsko karitas Ljubljana letno obišče 25 tisoč ljudi. Gre za družine (z več otroki), samohranilke, posameznike, v zadnjem času pa tudi takšne, ki nimajo le premajhnih socialnih dohodkov, ampak imajo plačo, ki je prenizka za preživetje. Tu so še upokojenci z najnižjimi pokojninami, pripovedujejo pri Karitas. 

Novice Včasih so pomagali brezposelnim, danes tudi tistim, ki službo imajo #video

Prav upokojenci, osamljeni in tudi tisti v domovih za starejše so naslednji izziv Zveze Lions klubov Slovenije. Prevečkrat pozabljeni, a lačni. Kot opažajo, je to populacija, ki je ni v evidencah, ki je neopažena, ne zaprosi za pomoč. Po naših domovih je po njihovih besedah tako tudi veliko starejših.