"Ne, ne bom izstopil iz SD!" (VIDEO)

"Kriza, tudi politična, terja nujne spremembe," zagotavlja nekdanji zelo tesen sodelavec prvaka SD Boruta Pahorja. Vendar pa je drugo vprašanje, ali se najodgovornejši tega zavedajo in si sploh želijo spremembe. Se počutite kot odpadnik, ko ste prek javnosti skušali spametovati predsednika stranke in premiera? Ne! Jaz sem se po parlamentarnih volitvah pred dvema letoma umaknil v Piran v zasebno podjetje in zdaj delujem kot samostojni politični kritik. Ne čutim več kakšne posebne identitete z ekipo, ki je pred dvema letoma zmagala na volitvah.

Je pa vaše pismo Borutu Pahorju zagotovo zelo razburkalo javnost v teh turbulentnih časih. Nekateri pravijo, da je bilo pravočasno "tempirano", drugi, da nikakor ne, da ste se pač končno obrnili na svojega strankarskega šefa. Vam je premier in prvak SD na pismo odgovoril?

Ne, tudi pričakoval nisem, da mi bo! Kar zadeva iskanje nekih domnevnih ozadij, pa naj povem, da ni nobenih strateških ozadij v tej "časovnici"! Vse skupaj je bila preprosto takojšnja reakcija na provokacijo, ki sem jo doživel. Sosledje je bilo zelo enostavno. Po volitvah na neki oddaji na eni od televizij sem bil malce kritičen, potem sem dobil sporočilo, "naj se umirim", da ne bodo sledili povračilni ukrepi. Na to sem se odzval s pismom, ki je bilo zasebno in zato tudi zelo osebno, kar je razlog, da za širšo javnost nekateri deli niso povsem razumljivi in bi potrebovali podnapise. Je pa res, da se je v teh tednih politično dogajanje zelo zgostilo in da je kaos prebil tisto, kar se je že dolgo kuhalo ...

Ali se niste mogli drugače obrniti na svojega strankarskega šefa kot prek pisma? So tudi drugi komunikacijski kanali. Zakaj ste se odločili za dopisovanje?

Tako sem se odločil, ker se mi je zdelo najlažje in najpreprosteje na zelo kratek način povedati precej zadev brez ozadja.

V pismu ste se poimensko dotaknili nekdanje šefice kabineta premierja, Simone Dimic. Je bila ona tista kaplja čez rob, da ste se obrnili na predsednika?

No, ona je tista točka, zaradi katere smo se razšli že pol leta po parlamentarnih volitvah 2008 …

Kaj vas je pri njej najbolj zmotilo?

Najbolj so me zmotile informacije, ki sem jih dobival o blatenju, klevetanju in o tem, kje vse naj bi jaz imel pogodbe, komu naj bi grozil in še vrsto neumnosti. Dolgo časa sem bil tiho, ker nisem želel biti navidezno "kriv" za določene napake, ki so se zgodile, ampak zdaj je napočil čas, da se s tem blatenjem preseka!

Se pravi, da skušate "spametovati" tudi svojega strankarskega šefa, s katerimi ste bili tesni sodelavec, celo prijatelj … pa vam ni uspelo?

To bo pokazal čas. Stranka ima še vedno čas, da se postavi na noge, če bo seveda imela energijo za popolno spremembo. Da bo stranka zmogla ugotoviti, da je ves potek mandata zgrešen, da so prijemi in pristopi napačni … Za to je še dve leti časa. Jaz sicer v spremembo težko verjamem, zelo dvomim, ampak čez dve leti bo prišlo do preloma političnega prostora. Zagotovo je nujno, da ta vlada kolikor se da stabilno pripelje ta mandat do konca. V aktualnem parlamentu ne vidim druge alternative. Možnosti za predčasne volitve so zelo majhne, skorajda nemogoče. Zato bo treba ta mandat preprosto končati.

Prvak Janez Janša že zahteva čimprejšnje volitve, vi v njih očitno ne verjamete?

Ne, menim, da ni možnosti za predčasne volitve, ker imamo stabilen parlamentarni sistem, ki praktično onemogoča predčasen zaključek mandata. Gre preprosto za politično retoriko, ki prinaša morebitne točke oziroma gre bolj za to, da se lastno volilno telo drži v tempu. SDS je z Janšo omejen na dvesto petdeset do tristo tisoč volivcev in to je fiksen izid, ki ga lahko doseže. Po mojem bo rezultat prihodnjih volitev odvisen le od udeležbe in od tega, komu bo uspelo mobilizirati več volivcev.

V pismu Pahorju opozarjate na nevzdržne razmere, na stanje, ko nihče nikomur več ne zaupa, ko tudi v SD-ju vsak vleče na svoje, podobno kot v koaliciji. Kako je prišlo do tega, kdo je za to kriv? Predsednik in preostali koalicijski partnerji?

Jaz menim, da je prišlo do konca neke politične elite. Če se vrnemo v devetdeseta leta, potem je bila temeljna naloga slovenskega političnega prostora harmonizacija z unijo. Taka naloga zahteva tehnokratske politike. Ta generacija je še tako močna, da je tudi po volitvah 2008 prevzela vodenje države. Zdaj so se časi spremenili, nov čas terja povsem drugačen tip politikov, ker so tudi naloge politike povsem drugačne. Politika bi morala danes pomagati gospodarstvu, s hiperbirokratskimi prijemi pa dela obratno – duši življenje in gospodarstvo. Dokler je neka politična elita še močna, se ne more odpreti prostor za alternativo. Zdaj pa je elita prišla do konca svoje poti, na koncu vsakega reda pa se zgodi kaotično obdobje, iz katerega potem zraste nek novi red. Menim, da bo naslednje obdobje prehodno, z ljudmi, ki so v politiko prišli, ne da bi v njej zrasli, ampak z željo po neki učinkovitosti, bodisi iz gospodarstva ali od drugod. Mislim, da bo šele prehodno obdobje odprlo pot za neko novo poznejšo politiko.

Kdo je torej kriv za nastalo stanje? Predsednik vlade je zagotovo najodgovornejši …

To je vedno tako. Je pa res, da so okoliščine zelo zapletene, ne le zaradi gospodarske krize, ampak tudi zaradi politične krize in konca neke politične elite, ko dejansko večina v koaliciji ne vidi skupne zgodbe, ampak le lastno zgodbo. Del razlogov za kaos je tudi, da ima SD izjemno moč v državnem zboru, v realni politiki pa je njena moč precej manjša.

Bi se moral premier posloviti?

Ne, v trenutnem državnem zboru ni alternative. Bolje je, da se premier postavi na noge in zaključi mandat, ki ga je začel. Menjava sredi mandata se mi ne zdi pametna. Še posebej v tem parlamentu, ki je tako "raztreščen" in kaotičen. Mislim, da bi težko kdo drug zbral 46 glasov in stabilno vodil vlado. Smo ob polčasu tekme, ki je čas za komentarje in kakšne zamenjave … Upam, da se bo to zgodilo.

Neredki so prepričani, da ste s pismom predsedniku začeli prati umazano perilo pred očmi javnostmi. Se vam ne zdi, da ste izdali strankarskega predsednika in premierja? Ali ne bi bilo bolje ubrati drugačno pot?

To je bilo osebno in zasebno pismo. Če bi pisal pismo za širšo javnost, bi bilo drugačno …

Kako pa je sploh prišlo v javnost?

Ko je prišlo v javnost, je pač prišlo v javnost. Takšno, kot je bilo napisano.

Človek se ob takih dogodkih vedno vpraša, če je posameznik nezadovoljen, denimo s stranko,potem poišče novo sredino. Boste zapustili SD?

Ne, zaradi aktualnih razmer ne vidim razlogov za izstop. Je pa res, da s to vladajočo ekipo ne čutim identitete. Svojo kritiko razumem kot zunanjo kritiko, ne pa kot pranje internega umazanega perila.

Kaj sporočate volivcem SD ter predsedniku stranke in vlade?

Upam, da bodo zdajšnje razmere dojeli kot možnost za prelom. Da ne bodo ostali ujetniki svojih ozkih pogledov, ki so odtujeni od realnega življenja, in ujeti v prepričanju, da jim priljubljenost pada le zaradi strukturnih reform. Ljudi ne brigajo strukturne reforme, ampak so kritični do države, ker preprosto ne deluje. Vrh stranke in vlade bi moral dojeti, da so razlogi za kritično stanje drugje, kot pa jih oni ta hip vidijo.

Pa verjamete, da je premier pravi krmar, ki lahko barko popelje iz teh nizkih voda?

Predvsem mislim, da je ob določenih spremembah ta mandat možno stabilno pripeljati do konca. Bistveno pa je končno dojeti, da je bil zdajšnji tok povsem napačen in da je treba korenito zasukati krmilo, pridobiti drugačen tip ljudi in povsem drugače pristopiti. Manjka predvsem operativnih ljudi v posameznih kabinetih ministrov – to je glavna težava. Slovenija je imela fantastičnega človeka, ki je kot operativec delal za državo. To je bil Drago Isajlović in namesto, da bi premier poiskal še deset podobnih, je še njega nagnal. Ne išče se pravi profil ljudi, in sicer zato, ker državo vodi politična elita, ki ne razume, da z birokratsko in tehnokratsko politiko ni mogoče reševati težav!