Nasprotovanje Magni lahko postopek na Arsu zamakne tudi za leto dni

V občini Hoče-Slivnica je potekala javna razprava, na kateri so predstavniki države in podjetja Magna Steyr odgovarjali na dvome, ki se porajajo ob načrtovani naložbi podjetja v občini. Več kot tri ure dolga in na trenutke vroča razprava o vzpostavitvi Magninega obrata v občini Hoče Slivnica je pokazala, da so tisti, ki so se lotili projekta, premalo in prepozno začeli o vsem skupaj seznanjati okoliške prebivalce, poroča STA.

Predvsem v okoliških krajih se je oblikovalo več civilnih iniciativ, ki jih skrbijo predvsem vplivi izgradnje lakirnice na okolje in zdavje ljudi. Okrog sto prebivalcev Rogoze se je zavzelo tudi za ohranitev gozda, ki je predvideno za sekanje in vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč.

Ima nasprotovanje politične dimenzije? 

Edina skupina, ki je do zdaj posegla tudi v postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, je krajevna skupnost Orehova-Hotinja vas, so nam sporočili z Agencije RS za okolje. Krajevna skupnost je poslala pripombe in zahtevo za vstop v postopek kot stranski udeleženec. Javna razgrnitev sicer poteka do ponedeljka, tako da lahko še kdo poda zahtevo za vstop  v postopek.  

Prvi mož omenjene krajevne skupnosti Janko Lah pravi, da so zahtevo za vstop v postopek podali, ker iz dokumentacije v vlogi ni bilo mogoče razbrati dejanskih predvidenih vplivov na okolje. "Magni smo že 3. maja poslali pisna vprašanja, na pogovoru v četrtek pa zastavili še nekaj dodatnih vprašanj. Obljubljen je bil pisni odgovor, za katerega upamo, da bo razjasnil skrbi krajanov v zvezi s tem projektom," nam je sporočil Lah.

Nekateri sogovorniki blizu projekta menijo, da je nasprotovanje politično motivirano, saj se je vlada precej zavzela za Magnino naložbo. Omenimo, da je Lah na lokalnih volitvah leta 2014 kandidiral na listi SDS. Poslanska skupina največje opozicijske stranke je zahtevala tudi sklic nujne seje parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na seji prihodnji torek bodo člani odbora obravnavali vpliv izgradnje Magne Steyr na okoliško kmetijsko, gozdno in okoljsko življenje.

Magna lahko sicer  začne graditi že pred pridobitvijo pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja ali pravnomočne odločbe o njegovi spremembi. Dovoljenje pa mora pridobiti do začetka obratovanja, navaja tako imenovani lex Magna. Foto: Reuters Mogoči zamiki projekta

Magna je v preteklosti navajala, da želi izgradnjo tovarne, ki naj bi obsegala 92 hektarov, začeti že v prihajajočih mesecih. A sogovornik, ki pozna postopke pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, meni, da lahko morebitna vključitev stranskih udeležencev postopek zamakne tudi za eno leto.

Kot pravi, sicer ni nujno, da bi Arso (oziroma pozneje ministrstvo kot drugostopenjski organ) krajevno skupnost priznala kot stranskega udeleženca. Ta mora imeti namreč pravni interes, krajevna skupnost pa v osnovi niti ni pravni subjekt. Po njegovih izkušnjah praviloma civilnim iniciativam in drugim interesnim združenjem, ki niso pravno organizirana, Arso in ministrstvo statusa ne priznata.

A čas za vložitev zahteve, da jih priznajo kot stranske udeležence, imajo zainteresirani do ponedeljka. "V primeru prejema zahtev za vstop v postopek, ki jih v obravnavani zadevi pričakujemo, obravnava tovrstnih vlog dodatno podaljša sam postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja. V primeru podelitve statusa stranskega udeleženca je potrebno razpisati ustno obravnavo," pravijo na Arsu, kjer dolžine postopka ne želijo napovedovati. Naš sogovornik, ki ne želi biti imenovan, ocenjuje, da bi skupaj s pritožbenimi postopki, ki se končajo na upravnem sodišču, lahko postopek trajal od pol do enega leta. 

Magna lahko gradi brez okoljevarstvenega dovoljenja

Magna Steyr načrtuje, da bo z gradnjo tovarne na Štajerskem začela že v prihodnjih mesecih. Foto: Bor Slana Magna pa lahko začne graditi že pred pridobitvijo pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja. To podjetju omogoča zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije, ki je bil sprejet posebej za to naložbo in se ga je prijelo ime "lex Magna". Zakon pravi, da mora podjetje dovoljenje pridobiti do začetka obratovanja.  Bi se pa Avstrijci gradnje brez pravnomočnih dovoljenj seveda lotili na lastno odgovornost. 

"Lex Magna" pravi tako:

Ne glede na 69. člen Zakona o varstvu okolja (...) lahko investitor na lastno odgovornost začne z gradnjo objektov za namen izvedbe strateške investicije na razvojnem območju pred pridobitvijo pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja ali pravnomočne odločbe o njegovi spremembi.

Investitor prične z gradnjo po predpisih o graditvi objektov z namenom izvedbe strateške investicije na razvojnem območju in pridobi pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje ali pravnomočno odločbo o njegovi spremembi pred začetkom obratovanja naprave, v kateri se bo opravljala dejavnost, ki lahko povzroči onesnaževanje okolja večjega obsega.

Zapleti z zemljišči blizu rešitve

Medtem je, kot pravijo na občini Hoče-Slivnica, praktično rešen problem zemljišč. "Občina je v zaključni fazi z dogovori z lastniki zemljišč. Večina prodajnih pogodb je že notarsko overjenih," nam je pred tedni pojasnila občina. Dodali so, da morajo sicer razlastiti tri lastnike, a ne zato, ker bi nasprotovali naložbi, temveč ker ne morejo zagotoviti nepremičnin brez zaznamb v zemljiški knjigi  (na občini omenjajo hipoteke, zaznambe tožb).

Gospodarski minister Počivalšek je v zvezi s tem za STA včeraj dejal, da še vedno verjame, da jim posebnega Magninega zakona za razlastitev ne bo treba uveljaviti v praksi.

Opomba uredništva: Odgovor Janka Laha smo dodali 17. maja 2017.