Naj barva tanke, kdor hoče!

Ali gre za vandalizem, umetniško instalacijo ali protest proti vojni, za zdaj še ni znano, prav tako ni jasno, kdo se je umetelnega barvanja pravzaprav lotil. Direktorica Muzeja novejše zgodovine Kaja Širok je presenetila s spravljivo izjavo, da se nova barva lepo ujema s pročeljem muzejske stavbe. Obenem pa je poudarila, da je zadeva resna in da obstaja velika verjetnost, da bo tank treba zopet prebarvati, saj je odstranjevanje rožnate barve bolj kot ne jalovo delo.

To je krasna ideja in mislim, da bi tank moral ostati v rožnati barvi. Raje širimo ljubezen kot vojno. Ne vem sicer, kdo stoji v ozadju, a razmišljal sem že, da gre za delo Ivana Simčiča, ki je s ponarejanjem tanka na neki način želel preusmeriti pozornost javnosti. Kdorkoli je že to storil, se je moral pri tem noro zabavati in prav zamerim mu, da me ni povabili zraven. Nisem sicer zagovornik tega, da bi muzejske eksponate barvali kar vsevprek, a barvanje tanka se mi zdi pametna ideja. Bi pa zameril, če bi se kdo lotil kipa Franceta Prešerna na Prešernovem trgu.

Storilci so verjetno želeli olepšati vojaško, zeleno-sivo barvo in jo spremeniti v nekaj lepega. Predlagal bi, da tank ostane rožnat, saj prav lepo spada k fasadi Muzeja novejše zgodovine. Zakaj ne bi odpisano orožje imelo lepšega pridiha? Zakaj ne bi namesto ubijalsko sivega nosilo bolj veselo, rožnato sporočilo?

Ideja je na simbolni ravni fenomenalna, tudi izvedba je krasna in mislim, da kake hujše škode pri tem ni nastalo. Navdušen sem tudi nad reakcijo direktorice. Mislim, da bi morali v spomin na to, da smo Slovenci z referendumom o družinskem zakoniku, za katerega verjamem, da bo sprejet, naredili civilizacijski korak naprej, tank ohraniti v rožnati barvi. Naj bo to spomin na čas, ko je pri Slovencih zmagal razum nad katoliško nestrpnostjo oziroma vsiljevanjem tujega mnenja vsem ljudem.

Vse skupaj se mi zdi precej nenavadno in sprašujem se, ali pri vsem skupaj morda le ne gre za kak trik. Direktorica je nekam sumljivo spravljivo odreagirala na vse skupaj. Prav tako mi ni jasno, kako je mogoče, da lahko čez noč tako natančno prebarvaš tank, pa tega nihče ne opazi. Če je komurkoli napoti in če kdo nasprotuje spominom na leto 1991, naj ga prestavi na drugo mesto. Park vojaške zgodovine v Pivki bi bil primeren prostor zanj. Navsezadnje gre za muzejski eksponat in osebno se mi tak odnos do eksponatov ne zdi primeren.

Mislim, da gre za dobro umetniško instalacijo, da je sama ideja izredno zanimiva in da bi bilo takih idej v slovenskem političnem in nacionalnem prostoru lahko še več. Preprosto smo preveč zadrti in vsaka taka poteza je dobrodošla. Smiselno bi bilo, da bi to dokumentirali in fotografijo tanka razposlali po svetu, saj bi bila to za Slovenijo odlična promocijska poteza. Zanimivo bi bilo, da bi ostal kar v tej novi barvi.

Naj barva tanke, kdor hoče.