Sreda, 8. 11. 2023, 14.43
1 leto
Na ministrstvu čakajo cenitve - bo Pečečnik z njimi zadovoljen?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,15
Več o odkupu zemljišče Plečnikovega stadiona naj bi bilo znano, ko bodo na ministrstvu dobili cenitve.
Joc Pečečnik, ki je, kot je znano, vlado pozval, naj Plečnikov stadion za Bežigradom odkupi, na zavezujočo ponudbo pa naj bi bil priravljen čakati do 1. novembra, je danes za STA zapisal, da ga je ministrica za kulturo Asta Vrečko obvestila, da ministrstvo potrebuje nekaj dodatnih dni za izdelavo cenitve in da so se družbeniki dogovorili, da počakajo.
Na ministrstvu za kulturo so za zapisali, da je stadion arhitekta Jožeta Plečnika za Bežigradom edinstvena kulturna in športna dediščina iz obdobja med obema vojnama, ki tragično propada, ter da je s problematiko stadiona seznanjena tudi sedanja vlada. Ta v dialogu z vsemi deležniki že preučuje različne možnosti rešitve in vrste sodelovanj v skrbi za ohranitev in oživitev Plečnikovega stadiona.
"Pri tem je nujen konstruktiven dialog med mestom, zasebnim lastnikom in državo, saj bomo le tako prišli do najbolj optimalne rešitve, ki bo v korist ljudi, okolja in ohranjanja kulturne dediščine," so zapisali in dodali, da je na to temo že bilo nekaj sestankov ter da pogovori tečejo v smeri iskanja možnosti odkupa Bežigrajskega stadiona s strani države. Hkrati čakajo novo cenitev.
Tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič je na torkovi novinarski konferenci povedal, da pogovori še vedno potekajo, rok ki ga je postavil Pečečnik, pa je označil za rok informativne narave.
Prodajajo samo zemljišča stadiona
Kot je še razkril, Pečečnik prodaja izključno zemljišča, na katerih stoji stadion. Pred ustanovitvijo skupne družbe Bežigrajski športni park (BŠP) sta bila lastnika teh zemljišč Pečečnikova družba in Olimpijski komite Slovenije (OKS). Pečečnikova družba Elektronček je sicer 59-odstotna lastnica, Mol ima 28 odstotkov, OKS pa obvladuje 13-odstotni delež projektne družbe BŠP.
Pečenik bi očitno rad obdržal del zemljišča, kjer je predvidena gradnja 72-metrske stolpnice.
Gre za pomembno dejstvo, saj je občinski prostorski akt predvideva, da lahko lastnik zemljišča na vogalu Samove ulice in Vodovodne ceste zgradi še 72-metrsko stolpnico z osemnajstimi nadstropji, ki je po Pečečnikovem projektu zasnovana iz dveh delov, nižjega podstavka in višjega dela. V najvišjem nadstropju sta načrtovani dve stanovanji, sicer naj bi bil objekt namenjen hotelu in športni kliniki. Gre očitno za zemljišče, ki se mu Pečečnik ne bo tako zlahka odpovedal, saj lahko tudi po propadu celovite prenove kompleksa stadiona tu uresniči vsaj del svojih investicijskih namer.
Da bi država kupila Plečnikov stadion, se Jankoviću načeloma zdi zanimiva ideja, vendar pod dvema pogojema. V tem primeru si želi, da država prenovi kulturni spomenik in da bo stadion prvenstveno namenjen športu. "Nogometni stadion ima svojo zgodovino, lepo zgodovino. Tu se je začenjal nogometni klub Olimpija uveljavljati v prvi jugoslovanski ligi. Tako da bi ga še vedno uporabljali za nogomet in za razstave v okviru kulturnih dogodkov. Nič ne nasprotujem temu, da bi bil lahko tam tudi kakšen koncert," je povedal Janković. Ideja, da bi bil stadion odprta zelena oziroma sprehajalna površina, pa po županovih besedah občini ne ustreza.
Izkupiček občine je odvisen od sodišča
Kakšna bo vloga občine, če država odkupi Plečnikov stadion, Janković še ne ve, saj se na Magistratu o tem še niso odločili. Delež Mol, ki je je trenutno 28-odstoten, se namreč lahko zniža na okoli 14 ali 15 odstotkov, če bo obveljala odločitev višjega sodišča, da zemljišče med stadionom in Koroško ulico pripada etažnim lastnikom Fondovih blokov, je pojasnil.
Omenjeno parcelo je občina skupaj z zemljiščem ob Samovi ulici kot stvarni vložek vložila v družbo BŠP. Vrhovno sodišče je sicer na pobudo BŠP dopustilo revizijo, ker kljub pravnomočni odločitvi višjega sodišča še vedno vztrajajo, da zemljišče ob Koroški ulici pripada občini. Postopek na vrhovnem sodišču se še ni zaključil.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je nazadnje izdajo gradbenega dovoljenja za projekt BŠP zavrnilo maja letos, saj je presodilo, da projekt ni skladen s kulturnovarstvenim soglasjem.
