Nedelja, 5. 2. 2023, 9.29
1 leto, 9 mesecev
Na Krasu s pogozdovanjem pospešujejo obnovo gozda po požaru
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,47
6
Hitrejša obnova pa bo pripomogla tudi k hitrejšemu vračanju živali na prizadeto območje. Košiček je povedal, da so se velike živali, kot so jelenjad in divji prašiči, že vrnile.
Na goriškem in komenskem Krasu, kjer je lansko poletje divjal največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, se je obnova pogorelega gozda že začela. Trenutno poteka čiščenje najbolj prizadetih gozdnih površin. Ker pa je obnova s pogozdovanjem hitrejša in drugačna od naravne, gozdarji s prostovoljci že zasajajo tudi prve drevesne sadike.
Večina sečnje poškodovanih dreves naj bi se zaključila še v letošnjem letu, nekaj verjetno tudi še v prihodnjem letu. S čakanjem in odlašanjem bi se lahko zgodilo, da bo les začel propadati in gniti ter izgubljati vrednost, zato ne bi bil več zanimiv za lastnike, je za STA povedal vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Boštjan Košiček.
Porabili 13 tisoč sadik
"Temu bosta sledila sajenje in setev sadik in semen različnih drevesnih vrst. Doslej smo posadili šest hektarov veliko območje okrog Cerja in ob tem porabili 13 tisoč sadik," je dejal. Pri delu jim je v dveh dneh pomagalo okrog 1.200 prostovoljcev. Sedaj pa nove zasaditve nadaljujejo ob pomoči dijakov bližnjih srednjih šol.
Srednješolci so ravno tako pomagali pri sejanju in bodo delo še nadaljevali. Iz donatorskih sredstev je bila nabavljena ena tona semen, ki jih bo treba posejati v naslednjem mesecu. Doslej so posejali okrog deset hektarov po požaru uničenega območja. Polovico vseh semen bodo posejali izbrani izvajalci, ki jih bo najela občina Miren - Kostanjevica in plačala z denarjem, ki ga bodo zaslužili s prodajo požaganega poškodovanega lesa. Drugo polovico semen pa bodo posejali v zasebnih gozdovih.
"Te sadike je treba čim prej posaditi, da bodo imele ugoden čas za razvoj, da se bodo ukoreninile in preživele letošnje leto, ki bo najbolj kritično," je poudaril Košiček.
Za sanacijo naj bi bilo dovolj finančnih sredstev
Za sanacijo pogorelih gozdov naj bi bilo dovolj finančnih sredstev. Del denarja bodo pridobili z različnimi donatorskimi sredstvi, del pa bo prispevala država z različnimi razpisi. Sanacijski načrt predvideva, da bo za dela do leta 2028 potrebnih 23 milijonov evrov. Okrog šest milijonov evrov naj bi v svoje gozdove vložili zasebniki, dobrih 16 milijonov evrov pa naj bi prispevala država. Z razpisa programa za razvoj podeželja naj bi pridobili še dodatnih 3,2 milijona evrov za preventivna dela na protipožarni varnosti. Iz t. i. gozdnega sklada pa naj bi dobili okvirno okrog pol milijona evrov.
"To je več, veliko več sredstev, kot smo jih drugače dobili za obnovo gozdov," je poudaril Košiček.
Gozdu želijo pomagati z zasajanjem sadik dreves
Gozd se ob pomoči človeka obnavlja popolnoma drugače, kot bi se sam po naravni poti. Če bi površine prepustili samoobnavljanju, bi iz korenin najprej pognala podrastje in travinje, drevesa bi začela ponovno rasti kasneje. Zato želijo gozdu pomagati z zasajanjem sadik dreves, kar pomeni hitrejši razvoj gozda, je povedal Košiček. To razliko bo po njegovih besedah lepo videti tudi ob novi pohodniški poti, ki jo bodo v prihodnjih dveh letih uredili okrog požarišča, kjer bodo na posameznih delih prikazali naravno obnovo in obnovo gozda ob pomoči človeka.
Hitrejša obnova pa bo pripomogla tudi k hitrejšemu vračanju živali na prizadeto območje. Košiček je povedal, da so se velike živali, kot so jelenjad in divji prašiči, že vrnile. "Male živali so takrat med požarom umrle, to velja seveda za tiste, ki se niso mogle umakniti pred požarom. Velike živali pa so že nazaj in jih je, glede na kapaciteto tega prostora, preveč."
Požar je lansko poletje trajal 17 dni
Požar na Krasu, ki je v primežu vročinskega vala in hude suše izbruhnil 15. julija 2022, je v 17 dneh zajel 3.705 hektarov površin. Z ognjenimi zublji so se poleg 15 tisoč gasilcev spopadali tudi pripadniki Slovenske vojske in policije, v gašenje požara ter reševanje življenj in premoženja pa so se vključile tudi druge službe. Ključnega pomena sta bili vloga številnih prostovoljcev in pomoč sosednjih ter drugih držav.
6