Sreda, 28. 5. 2025, 15.20
1 dan, 7 ur
Na dogodku pozvali h krepitvi odpornosti večstanovanjskih stavb na naravne nesreče
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,18
Na pojavnost naravnih vremenskih pojavov in nesreč morajo biti pripravljene tudi večstanovanjske stavbe, katerih odpornost je treba v Sloveniji okrepiti, so se strinjali udeleženci dogodka, ki je potekal v organizaciji Zavarovalnice Triglav. Strokovnjaki so pozvali tudi k odgovornemu načrtovanju in vzdrževanju stavb.
Čeprav se stanovalci v omenjenih stavbah pogosto soočajo s škodnimi dogodki, med katerimi je najpogostejši izliv vode, pa je manjše zavedanje, da so njihovi domovi izpostavljeni tudi naravnim tveganjem, kot so poplave in potresi, so opozorili udeleženci dogodka.
Tretjina objektov v Sloveniji nezavarovana – številke so skrb vzbujajoče
V Sloveniji je približno tretjina objektov nezavarovanih, v primeru okoli 25 tisočih večstanovanjskih stavb pa je delež nezavarovanosti med 30 in 50 odstotkov. V večstanovanjskih stavbah, ki niso zavarovane za potres, živi približno pol milijona Slovencev, je podatke nanizal direktor premoženjskih škod v Zavarovalnici Triglav Uroš Metličar.
Večina zavarovanih za izliv vode, a ne za potres ali poplave
Medtem ko je za potres zavarovanih okoli 20 odstotkov, za poplavo okoli 25 odstotkov, pa je na drugi strani za izliv vode zavarovana večina večstanovanjskih stavb. Razlog za to je po Metličarjevi oceni v večji pojavnosti takšnih dogodkov in posledično tudi večji ozaveščenosti ljudi.
Pozornost po naravnih nesrečah hitro zbledi
"Ko govorimo o poplavah in potresih, so to tveganja, ki se ne zgodijo pogosto," je dodal. Čeprav so dogodki, kot so bile avgustovske poplave leta 2023, sprva imele močan vpliv na zavedanje potrebe po zagotovitvi varnosti in zavarovanju objektov, pa je po Metličarjevih besedah to potem tudi hitro ugasnilo. Ocenil je, da je na področju ozaveščenosti o pomenu zavarovanj in potencialnih nevarnosti še veliko možnosti.
Slovenske stavbe pogosto niso potresnovarne
Meta Kržan z Zavoda za gradbeništvo Slovenije je poudarila, da je v Sloveniji "znaten delež stavb ranljiv". "Stavbe, zgrajene pred uvedbo sodobnih potresnih predpisov, imajo majhno potresno odpornost. Veliko jih potrebuje izboljšave, potem pa so še druge nevarnosti, kot so poplave in požar," je navedla. Po njenih besedah tudi sodobne stavbe marsikdaj niso potresno najbolje zasnovane.
Potresna ogroženost Slovenije presega Ljubljansko kotlino
Da je potres največja grožnja, možnost njegovega nastanka pa ne velja samo za Ljubljansko kotlino, ampak se vije od severozahoda do jugovzhoda, kjer živi več kot milijon prebivalcev, pa je opozoril poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan.
Potresno neodporne stavbe kličejo po nujni sanaciji
"Videli smo, koliko je potresno neodpornih stavb, bojim se, da jih je še več (...) Počasi je treba ugrizniti v to kislo jabolko in začeti sanirati te objekte ali graditi na novo, kar je seveda odločitev lastnikov in države. Verjamem, da se bo tega treba lotiti zelo hitro, ker nam potres visi nad glavo," je dejal in spomnil, da smo ga nazadnje občutili pred 130 leti, lahko pa ga imamo že jutri ali čez 100 let.
Sanacija stavb: draga, zahtevna in brez državne pomoči skoraj neizvedljiva
O izzivih pri izvajanju ukrepov izboljšanja potresne odpornosti pa je spregovoril predsednik Združenja upravnikov nepremičnin pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Anže Urevc. Po njegovih pojasnilih je lahko takšna sanacija izredno draga, zahteva pa tudi preselitev etažnih lastnikov. V luči tega se upravniki v praksi soočajo z izzivi usklajevanja interesov in pridobivanja soglasij s strani etažnih lastnikov.
Brez državne podpore večjih sprememb ni pričakovati
"Mislim, da je skoraj nemogoče pričakovati, da se za to, razen v kakšni res zavedni stavbi, odločajo etažni lastniki sami. Tukaj bo skoraj zagotovo potrebna neka intervencija države, pa verjetno tudi neka sredstva," je ocenil.
Celovita zaščita večstanovanjskih stavb je ključna
Da bi povečali odpornost večstanovanjskih stavb na naravne pojave, so udeleženci dogodka opozorili na pomembnost celovite zaščite – od umestitve v prostor, načrtovanja, ustrezne izvedbe in zasnove, vzdrževanja ter tudi zavarovanja stavbe. Glede zadnjega je Metličar dejal, da je najboljši način sklenitev skupne zavarovalne police za celotno stavbo, ki jo etažni lastniki dopolnijo še z individualnim zavarovanjem svojih domov.
Predlog obveznih zavarovanj za večjo varnost stavb
Poudaril je tudi prizadevanja na ravni združenja zavarovalnic po vzpostavitvi minimalne košarice obveznih zavarovanj, v katero bi bila vključena zavarovanja za požar, potres oziroma poplave, po vzoru obveznega avtomobilskega zavarovanja. Ta prizadevanja pa podpirajo tudi v Združenja upravnikov nepremičnin pri GZS.
Vzdrževanje in ozaveščenost: ključ do varnejših domov
Kržan pa poudarja, da se mora za povečanje odpornosti najprej okrepiti zavedanje o tem, kakšna je sploh trenutna odpornost, pomembno pa je tudi ustrezno vzdrževanje. "Pomembno je, da za morebitne poškodbe najde vzroke, se jih sanira ter da se ob morebitnih posegih, kot so raznorazni preboji, inštalacije in odstranjevanje sten, ne poslabšuje odpornosti," je opozorila.
