MZZ: Rupel izpoljnjuje pogoje

Vlada Janeza Janše naj bi po neuradnih informacijah na torkovi zadnji seji, na kateri je še odločala s polnimi pooblastili, imenovala Rupla za novega slovenskega veleposlanika v Avstriji. V zvezi s tem je časnik Dnevnik v današnji izdaji zapisal, da so se pojavili pomisleki, ali Rupel po spremenjenem zakonu o zunanjih zadevah sploh izpolnjuje pogoje za položaj veleposlanika. Bugarič: Funkcionar ni javni uslužbenec Po navedbah Dnevnika je namreč po novem zakonu pogoj za zasedbo veleposlaniškega mesta, da je kandidat diplomat, ki je na MZZ zaposlen najmanj sedem let. Zakon ob tem tudi določa, da je diplomat javni uslužbenec, ki v delovnem razmerju z ministrstvom za zunanje zadeve za nedoločen čas opravlja javne naloge na področju zunanjih zadev. Po mnenju strokovnjaka za upravno pravo Bojana Bugariča, na katerega se sklicuje Dnevnik, pa funkcionar ni javni uslužbenec.

Rupel na MZZ zaposlen več kot 10 let

Na spletnih straneh MZZ so v zvezi z omenjenimi navedbami zapisali, da te temeljijo na netočnih oziroma nepopolnih informacijah. Kot so zapisali, je bil minister Rupel z odločbo vlade 16. oktobra 1997 imenovan za državnega podsekretarja in za nedoločen čas zaposlen na ministrstvu za zunanje zadeve. Iz Ruplove delovne knjižice pa je po navedbah MZZ razvidno, da je od trenutka zaposlitve za nedoločen čas na zunanjem ministrstvu služboval več kot 10 let.

V obdobju od leta 1997 do februarja leta 2000 je tako opravljal naloge veleposlanika v Washingtonu, nato funkcijo zunanjega ministra in poslanca v DZ do novembra 2000. Od decembra 2000 do julija 2004 je opravljal funkcijo zunanjega ministra, zatem je bil poslanec v DZ do začetka decembra 2004, od tega datuma pa je bil znova zunanji minister, so zapisali na MZZ.

Po prenehanju mandata ministrov se smiselno uporablja zakon o poslancih Zakon o vladi določa, da se za ministre glede pravic po prenehanju mandata smiselno uporablja zakon o poslancih. Ta pa določa, da ima poslanec, ki je bil do izvolitve v delovnem razmerju, pravico, da se v treh mesecih po prenehanju mandata vrne na delo, ki ga je opravljal pred nastopom funkcije. Slednje velja tudi za ministre, so še zapisali na zunanjem ministrstvu.