Ponedeljek, 24. 3. 2025, 14.00
1 dan, 7 ur
Ministrica Čalušić za pravično ovrednotenje vloge gozdov in gozdarstva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,35
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je danes gostila ministre, pristojne za gozdarstvo, iz Skupine za gozdove. V razpravi se je zavzela za pravično ovrednotenje vloge gozdov in gozdarstva. Srečanja se je udeležila tudi predsednica odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja Veronika Vrecionova.
Na tokratnem srečanju so se ministri osredotočili na izzive, s katerimi se države spoprijemajo pri izvajanju uredbe o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, so sporočili s kmetijskega ministrstva.
Govorili so tudi o doseganju ciljev sektorja LULUCF (raba zemljišč, njene spremembe in gozdarstvo), iskanju soglasja in podpore pri določanju vsebin zakonodajnega predloga o spremljanju stanja gozdov ter o novi viziji za kmetijstvo.
Ministri so predstavili svoja stališča in jih v razpravi delili s predsednico parlamentarnega odbora. Poudarili so nujnost dodane vrednosti vseh sedanjih in prihodnjih zakonodajnih predlogov, zmanjšanja administrativnih in finančnih obremenitev ter nadaljnjega strokovnega sodelovanja. Prav tako so izpostavili pomen dialoga ter spoštovanja načel subsidiarnosti, sorazmernosti in nacionalnih pristojnosti.
Trajnostno zagotavljanje ponora
Mateja Čalušić je poudarila pomen celostnega in aktivnega pristopa k upravljanju gozdov, ki mora upoštevati vplive podnebnih sprememb, naravnih nesreč in drugih škodljivih dejavnikov. Med cilji mora biti po njenih besedah trajnostno zagotavljanje ponora.
"Zavzemamo se za pravično ovrednotenje vloge gozdov in gozdarstva v prihodnjih zakonodajnih aktih in prostovoljnih shemah certificiranja odvzema ogljika, predvsem po letu 2030 v sistemu AFOLU ali njegovih izpeljankah," je dejala ministrica. Sistem AFOLU se nanaša na kmetijstvo, gozdarstvo in druge rabe zemljišč.
V razpravi o predlogu uredbe o monitoringu gozdov je Slovenija izrazila zadržke glede njene dodane vrednosti. Ministrica je poudarila, da ima Slovenija že vzpostavljen stroškovno učinkovit sistem gozdne inventure, ki omogoča kakovostno spremljanje stanja gozdov. Opozorila je na tveganja dvojnega poročanja in potrebo po ustrezni izbiri kazalnikov ter pozvala k nadaljnji strokovni uskladitvi predloga.
Skupina za gozdove je prav tako razpravljala o širitvi skupine oziroma o pobudah drugih držav članic za pridružitev.
Članice skupine, ki ji letos predseduje Slovenija, so poleg Slovenije še Avstrija, Finska in Švedska, v razširjeni Skupini za gozdove pa je še Francija. Glavni cilji leta 2022 ustanovljene skupine so vzpostavitev neformalnega dialoga za pripravo skupnih stališč, izmenjava znanja glede okoliščin in ozadij delovanja Evropske komisije ter zagotovitev medsebojne podpore v zvezi z odločanjem na ravni EU o temah, povezanih z gozdovi.
