SiolNET. Novice Slovenija
1,31

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Minister Bešič Loredan o investicijah v zdravstvu

1,31

termometer

Danijel Bešič Loredan |  | Foto: STA
Foto: STA

Predstavniki zdravstvenega ministrstva na čelu z ministrom Danijelom Bešičem Loredanom so predstavili stanje investicij v slovenskem zdravstvu s poudarkom na energetski sanaciji Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, kjer se zatika. Vodstvu UKC Ljubljana so naložili, da do 15. avgusta pripravi načrt selitve med prenovo glavne stavbe. Medtem je v teku revizija prenove, ki jo pregleduje tudi KPK. Če bi zaradi nepravilnosti energetsko sanacijo, ki je del prenove, zaustavili, bi s tem ustavili tudi črpanje evropskih sredstev, so pojasnili na ministrstvu.

Na ministrstvu za zdravje so se glede poteka prenove glavne stavbe UKC Ljubljana v prejšnjem tednu sestali z vodstvom UKC, je na novinarski konferenci o stanju investicij v slovenskem zdravstvu povedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

Kot je dodal, so vodstvu UKC naložili, da do 15. avgusta pripravi jasen načrt selitve glavne stavbe po četrtinah, ki bo usklajen z vsemi strokovnimi vodji. "Imajo nalogo, da se kapaciteta UKC ne sme zmanjšati za nič," je poudaril.

Prenova glavne stavbe je sicer sestavljena iz projekta energetske sanacije in projekta notranje prenove, oba bo izvedlo podjetje GH Holding. 

V UKC Ljubljana zanikajo korupcijo

Časnik Delo je pred časom poročal, da poznavalce razmer razburja predvsem dejstvo, da razpis za energetsko sanacijo, na katerem je bil izbran GH Holding, ni vseboval natančnega popisa del, količine in cene materialov in je bil sestavljen ad hoc.

Iz UKC Ljubljana so za STA takrat sporočili, da navedbe o pomanjkljivosti izvedbe posla ne držijo, da je bil razpis izveden v skladu s predpisi, posel pa da ni bil vnaprej dogovorjen.

Bešič Loredan je danes poudaril, da teče pravni pregled projektov, prav tako so prijave o nepravilnostih predali na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK).

V primeru korupcije pade tudi črpanje evropskih sredstev

V. d. urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder je pojasnil, da vse pogodbe ministrstva vsebujejo protikorupcijsko klavzulo. "V primeru, če bi se ugotovila kakršnakoli nepravilnost ali korupcija, pogodba seveda pade, s tem pa pade tudi črpanje evropskih sredstev," je dejal.

Kot je v sredini junija ob začetku energetske sanacije povedal generalni direktor UKC Ljubljana Jože Golobič, bo projekt energetske sanacije v vrednosti 41 milijonov evrov brez DDV v celoti financiran iz evropskih sredstev sklada za okrevanje in razvoj. V okviru sanacije bodo zamenjali fasado, izolacijo in okna ter uredili streho, delno pa tudi prezračevanje in dvigala. Projekt notranje prenove pa bo znašal 30 milijonov evrov brez DDV in bo financiran iz zakona o investicijah v zdravstvu. Do leta 2025 načrtujejo v celoti prenoviti stavbo UKC Ljubljana.

Golobič je takrat dejal, da projekta notranje prenove še niso zagnali, saj da pogajanja z izvajalcem še niso končana, prav tako projekt še ni usklajen z ministrstvom za zdravje, projekt energetske prenove glavne stavbe že začel. Bešič Loredan pa je danes poudaril, da se projekt energetske sanacije še ni začel. Iz UKC Ljubljana so za STA danes sporočili, da se "projekt še ne izvaja v želenem tempu".

Ministrstvo želi pospešiti črpanje evropskih sredstev

Delež počrpanih evropskih sredstev za investicije v zdravstvu je zelo nizek. "Ne želimo iskati krivcev za to. Naša naloga je, da do okvirnih in predvidenih časovnic počrpamo kar se da največ ali pa vsa sredstva," je pojasnil Bešič Loredan. Kot eno od rešitev je omenil tudi možnost prestrukturiranja dela sredstev.

Kot je dejal, je želja ministrstva, da se noben projekt ne izpelje pod kakršnimkoli sumom korupcije. Absolutno pa po njegovih besedah ne drži, da bi zavrnili kakršnokoli plačilo računa ali ustavili katerokoli gradnjo.

Po navedbah vodje finančne službe ministrstva za zdravje Anite Zakšek v letošnjem finančnem načrtu ministrstva za zdravje od okvirno 770 milijonov evrov malo manj kot polovico namenjajo obvladovanju epidemije covida-19. Za investicije pa je predvidena malo manj kot tretjina vseh sredstev.

Proračunska sredstva so sicer glavni vir financiranja investicij, saj predstavljajo 44 odstotkov vseh sredstev v ta namen, temu pa z 28-odstotnim deležem sledijo evropska sredstva in pripadajoča slovenska udeležba. Tu pa je, je opozoril Šabeder, eden ključnih problemov nizek delež počrpanih sredstev.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin