Brez nje 55. člen ustave o svobodnem odločanju o rojstvu otrok ne bi bil takšen, kot je danes. Metka Mencin Čeplak pravi, da je bila leta 1990 v politiki v nizki preži. Danes je daleč od politike.
Fotograf Tone Stojko jo je maja 1990 v črno-belo fotografijo ujel v zanimivem trenutku počitka med maratonsko sejo ustanovnega zasedanja osamosvojitvene skupščine. A poslanka takratne ZSMS – liberalne stranke ni počivala, ko je v prvem večstrankarskem parlamentu opozarjala na teme, na katere je v osamosvojitvenem zanosu marsikdo pozabil.
Izbris bi bil lahko izbrisan
Metko Mencin Čeplak so takrat med drugimi zanimale pravice manjšin vseh vrst in enakopravnost žensk. Ob sprejemanju osamosvojitvene zakonodaje je predlagala dopolnilo o bolj nedvoumno zagotovljenih pravicah ljudi s stalnim prebivališčem, ki bi preprečilo poznejšo klavrno usodo izbrisanih. Takrat si sicer ni predstavljala, da bo oblast nekdanje sodržavljane izbrisala iz registra stalnih prebivalcev.
Splav bi bil lahko prepovedan
Pred sprejetjem ustave leta 1991 je bil tudi zaradi njenega vztrajanja pri svobodnem odločanju o rojstvih otrok ogrožen konsenz političnih strank. V koaliciji Demos so namreč močne konservativne politične sile zahtevale prepoved splava, a se je na koncu tehtnica nagnila močno v liberalno smer.
Čemu služi država?
Civilnodružbena aktivistka iz 80. let prejšnjega stoletja se je v drugi polovici 90. let umaknila iz aktivne politike. Zdaj diplomirana psihologinja in doktorica družbenih ved med drugim predava socialno in politično psihologijo na Fakulteti za družbene vede.
Država mora služiti prebivalcem Slovenije, ne pa da je orodje za kopičenje bogastva v rokah manjšine, je preprosta resnica Metke Mencin Čeplak.
Leta 2015 bi potrebovali veliko več ljudi v nizki preži, ki bi delovali v politiki in ne daleč od nje.
4
