Mešana komisija pravnih strokovnjakov na zadnjem sestanku?

Komisijo sta vladi ustanovili septembra 2007 na podlagi dogovora takratnih predsednikov slovenske in hrvaške vlade, Janeza Janše in Iva Sanaderja na Bledu, z delom pa je začela aprila lani. Naloga komisije je priprava pravnega okvira za reševanje vprašanja meje pred tretjo stranjo oziroma sporazuma, ki ga morata državi skleniti pred začetkom postopka pred tretjo stranjo. V njem bi morali določiti predmet spora, arbitra, pravno osnovo in postopke. Ker gre za meddržavni sporazum, bi ga morala pred začetkom postopka ratificirati še oba parlamenta.

Komisiji ne moreta uskladiti skupnega predloga sporazuma Kot kažejo izjave predsednika slovenskega dela komisije Mihe Pogačnika, pravnim strokovnjakom v devetih mesecih ni uspelo zbližati stališč glede ključnih vprašanj, kot so predmet spora in arbiter, uporaba načela pravičnosti in "presečni datum". Slovenski in hrvaški del komisije sta pripravila vsak svoj predlog sporazuma in si ga izmenjala, očitno pa jima ni uspelo pripraviti skupnega predloga sporazuma, tako da bo rešitev vprašanje sedaj znova v rokah politike.

"Ostajajo vprašanja, ki jih strokovnjaki sami ne moremo rešit"

Pogačnik je povedal, da bo na sredinem sestanku predlagal, da komisija konča z delom. Pri tem je poudaril, da "ne gre za neko apriorno odločitev", ampak za to, "da so ostala tri ali štiri odprta vprašanja, ki jih je težko rešiti na ravni strokovnjakov, glede na to, da so stališča držav tako vsak sebi".

"O nekaterih stvareh odloča politika in ne pravo" Kot je pojasnil, se tako npr. po mednarodnem pravu lahko države dogovorijo "ali o uporabi prava ali o uporabi pravičnosti ali pa uporabi obojega," vendar pa je odločitev o tem "politična in mi pravniki ne moremo formulirati stvari, o katerih se politika ne sporazume". Podobno je tudi kar zadeva vprašanja "presečnega datuma, vprašanja zgodovine osamosvajanja Slovenije in Hrvaške, tudi izbire arbitrov". "Mi lahko svetujemo, katera sredstva so optimalna in smo tudi zelo zožili krog možnih sredstev mirnega reševanja sporov, ampak končna odločitev je drugje," je dodal.

"Tokrat bomo še zadnjič poskusili zbližati stališča"

Izrazil je upanje, da bodo na sredinem sestanku, ki naj bi bil v Šmarjeških Toplicah, lahko ponovno pregledali še odprta vprašanja, in videli, če lahko tokrat pridejo bliže kot zadnjič. "Če da, sijajno, če ne, pa moramo pošteno povedati, do kod mednarodni pravniki stvari lahko uskladimo, od kod dalje pa je končna odločitev vendarle politična", kot primer "vrhunskega političnega vprašanja" pa je označil vprašanje predmeta spora.

"Vseskozi se vrtimo okoli istih vprašanj" Pogačnik kljub temu upa, da bodo v sredo lahko "čim bolj natančno opredelili stvari, o katerih smo se dogovorili in čim bolj natančno opredelili, kaj je tisto, glede česar se še morata državi odločiti, da bi lahko eventualno prišlo do predložitve spora tretjemu". Glede na to, da se mednarodnopravni strokovnjaki "pravzaprav vseskozi vrtimo okoli istih treh-štirih vprašanj" in če ne bo "kakšnega večjega presenečenja", Pogačnik ne vidi več smisla, da bi še naprej "evidentirali ista odprta vprašanja, ki jih pravniki ne morejo rešiti".

Sanader meni, da komisija še ne sme končati z delom

Medtem ko je tudi slovenski premier Borut Pahor napovedal, da bo omenjena komisija v sredo zaključila delo - ob tem pa dodal, da bo slovenska politika pred kakršnimikoli odzivi na nadaljnje pobude glede reševanja vprašanja meje najprej temeljito preučila poročilo komisije -, je na hrvaški strani slišati drugačna stališča. Hrvaški premier Ivo Sanader meni, da za konec dela komisije še ni napočil čas. Kot je dejal po poročanju današnjega Večernjega lista, je komisija prišla daleč v pripravah in mora končati delo. Ob tem je pristavil, da je še treba počakati, kaj se bo zgodilo v sredo, da pa ni treba "pokopati" edinega telesa, preden konča delo.

Hrvaška zadnje čase spet omenja hamburško sodišče Z dosedanjih sestankov komisije je znano, da je Slovenija v predlogu sporazuma glede foruma kot možnosti predlagala Meddržavno sodišče v Haagu, ad hoc arbitražo ali stalno arbitražno sodišče v Haagu. Za Hrvaško je najbolj sprejemljivo Meddržavno sodišče, pri katerem vztraja, v zadnjem času pa je hrvaški predsednik Stipe Mesić ob zamrznitvi vprašanja znova omenjal tudi Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu, ki pa za Slovenijo ni sprejemljivo, saj je pristojno le za morski del problematike meje.

Slovenija poudarja načelo pravičnosti

Pravni strokovnjaki se očitno niso mogli uskladiti glede omenjenega foruma oziroma arbitra. Glede na to, da se niso uspeli uskladiti niti glede vprašanja uporabe pravičnosti, pa je tudi hrvaški "favorit", Meddržavno sodišče v Haagu, pod vprašajem. Slovenija namreč v primeru predložitve vprašanja temu sodišču vztraja, da bi moralo presojati po načelu ex aequo et bono oziroma načelu zunanje pravičnosti, ki pomeni upoštevanje katerekoli okoliščine, tudi če ni zapisana v veljavnem pravu, ki bi lahko prispevala k boljši in pravičnejši rešitvi, zlasti zgodovinskih dejstev.

Komisiji nimata enakih mnenj o stanju meje 25.6. 1991 Glede predmeta spora naj bi se strani strinjali, da gre za sporne točke na kopenski meji in mejo na morju. Pri tem je za Hrvaško na kopnem sporna samo meja od ustja Dragonje, Slovenija pa vztraja, da se mora presojati o celotni meji oz. o vseh spornih točkah tako na kopnem kot morju. Očitno se tudi glede tega v komisiji niso uspeli dogovoriti, saj jim ni uspelo zbližati stališča o tem, kakšno je bilo stanje meje na dan osamosvojitve držav 25. junija 1991. Obe strani vztrajata, da se mora pri presojanju o meji upoštevati stanje na ta datum, nimata pa enakega pogleda nanj.

Bo komisija vprašanje meje vrnila politiki?

Če bo komisija v sredo tudi dejansko končala delo, oziroma samo še pripravila poročilo za vladi, bi s tem vrnila reševanje vprašanje meje politiki, ki se v 17 letih od razpada nekdanje skupne države ni uspela dogovoriti o vseh omenjenih ključnih vprašanjih. Vprašanje pa bi dobila nazaj v času, ko so zaradi slovenske blokade pristopnih pogajanj Hrvaške z EU zaradi njenih spornih pristopnih dokumentov, odnosi med državama znova zelo zaostreni.

Žbogar: Mediacija bi reševanje pospešila Potem ko je Evropska komisija z možnostjo mediacije oziroma oblikovanjem mediatorske skupine strokovnjakov, v kateri bi lahko morda bil tudi Nobelovec Martti Ahtisaari, ponudila pomoč državama pri iskanju rešitev za mejo, je slovenski zunanji minister Samuel Žbogar v ponedeljek v Bruslju dal vedeti, da bi strani lahko zastoj kmalu rešili. Kot je dejal, Slovenija namreč v primeru odločitve za mediacijo za odpravo zastoja Hrvaške na poti v EU ne bi več vztrajala pri trdnem mednarodnem zagotovilu, da pogajalski dokumenti Hrvaške ne bi prejudicirali meje. Po njegovem bi bilo mogoče v nekaj tednih uskladiti vse te podrobnosti, Hrvaška pa bi lahko nadaljevala pogajanja z EU, ki jih želi skleniti do konca leta.

Pri tem je izpostavil, da bi mediacija "iskala politično rešitev, ki ne bo upoštevala samo pravnih dejstev, ampak tudi zgodovinska dejstva, načelo pravičnosti, torej različne elemente, tako da se odločitev ne bo opirala samo na pravno dokumentacijo, ki bo predstavljena, ampak na širšo argumentacijo," in da v tem kontekstu ti dokumenti niso več tako odločujoči.

Hrvaška še ni izrazila mnenja o mediaciji S Hrvaške jasnih stališč na predlog o mediaciji, katere odločitev lahko strani upoštevata ali pa ne, medtem ko so odločitve mednarodnih sodišč ali arbitraže, če je tak dogovor, obvezujoče, še ni bilo. Hrvaška je sicer že leta 2007 zavrnila slovenski predlog, da bi se vprašanje meje reševalo pred Sodiščem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) za poravnavo in arbitražo.

Komisija, katere hrvaški del vodi akademik Davorin Rudolf, se je prvič sestala 22. aprila lani na Reki, ko je slovenski del komisije izročil svoj predlog sporazuma. Drugič se je sešla 11. junija lani na Bledu, ko so podrobno govorili o slovenskem predlogu sporazuma, nazadnje pa 30. septembra v Umagu, ko je svoj predlog sporazuma predstavila še hrvaška stran.

O mešani komisiji za ugotavljanje stanja na meji je malo znanega Ob tej komisiji sta vladi na podlagi dogovora na Bledu ustanovili tudi mešano komisijo strokovnjakov za ugotavljanje stanja na meji med državama, o delu katere pa v javnosti ni veliko znanega, le to, da ju vodita Dušan Fatur na slovenski strani in Željko Bačić na hrvaški. Državi sta sicer že uskladili skoraj 90 odstotkov kopenske meje, ostaja pa sporna meja na morju, kjer Hrvaška vidi mejo na sredini Piranskega zaliva, čeprav v nekdanji skupni državi z republiško mejo ni bila določena.