Aleksander Kolednik

Petek,
19. 4. 2024,
22.10

Osveženo pred

1 mesec, 4 tedne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Yellow 6,15

Natisni članek

Ukrajina Rusija Nato varnost Marjan Šarec

Petek, 19. 4. 2024, 22.10

1 mesec, 4 tedne

Marjan Šarec: Tisti, ki nostalgično hvalijo Jugoslavijo in Tita, govorijo, kako se je treba razorožiti

Aleksander Kolednik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Yellow 6,15

"Evropa, v kateri bo nekdo nekomu nekaj vsiljeval, ali pa celo deloval v interesu nekoga drugega, morda celo agresorja, bo zagotovo propadla," je v intervjuju za Siol.net povedal minister za obrambo Marjan Šarec, ki bo na prihajajočih evropskih volitvah na listi Gibanja Svoboda kandidiral za evropskega poslanca. Glede naložb v Slovensko vojsko je med drugim dejal: "Vemo, koliko se je nekoč v Jugoslaviji namenjalo za obrambo. Paradoks je, da točno tisti, ki nostalgično hvalijo Jugoslavijo in Tita, danes govorijo, kako se je treba razorožiti." Kako je odgovoril na vprašanje, ali smo na pragu tretje svetovne vojne, pa si poglejte v zgornjem videu.

Marjan Šarec | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač Šarec je v intervjuju spregovoril tudi o prizadevanjih za priznanje Palestine, varnostni situaciji v Evropi, spremembah miselnosti glede vloge Slovenske vojske in "slepem sledenju ruski propagandi", ki ga je zaznati tudi v Sloveniji.

"Domoljubje ni domena samo ene politične strani, ampak je domoljubje pravica in dolžnost vseh nas," je poudaril.

Gospod minister, začniva z dogajanjem na Bližnjem vzhodu. Iran je prejšnji konec tedna prvič v zgodovini neposredno napadel ozemlje Izraela. Kakšno je vaše stališče do tega napada in kakšen razvoj dogodkov pričakujete?

Zagotovo take poteze niso dobre, ker ogrožajo ljudi in mir tako v regiji kot v svetu. Kdor pozna zgodovino – ki je moj hobi, zlasti 20. stoletje – ve, da take stvari vedno lahko uidejo iz rok. Tudi če država misli, kako bo z neko kirurško natančnostjo izvajala neke operacije, lahko stvar uidejo iz rok. Rezultat na koncu je pa trpljenje otrok, mamic, družin, skratka civilnega prebivalstva. Tisti, ki začne vojno, običajno tega nima v mislih, ker vsak zase misli, da bo to naredil "tik tak" in dosegel svoje cilje. Pa se to nikoli ne zgodi. Upam, da bo svetovna politika premogla dovolj modrosti, da bo prepričala obe strani, da je bilo dovolj tega obstreljevanja.

Vojska. Vojaška proizvodnja.
Novice "Ruska proizvodnja orožja in streliva je šla v nebo, Evropa pa caplja v ozadju"

Kaj konkretno dogajanje na Bližnjem vzhodu pomeni za varnost nas v Evropi?

Vsako takšno dogajanje, če ne drugega, pomeni potencialen dvig cen tako nafte kot drugih energentov. Pomeni nestabilnost v regiji, to pa pomeni tudi begunce. Od tam, kjer divjajo vojne, ljudje bežijo, in to pomeni tudi nestabilnost za Evropo. Zagotovo je treba storiti vse, da se te stvari preprečijo.

Kaj ta napad pomeni za prizadevanja Slovenije in drugih držav za priznanje Palestine, glede na to, da je Iran velik zaveznik palestinske teroristične organizacije Hamas, ki je s terorističnim napadom 7. oktobra lani povzročila to zadnjo veliko zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu?

Kar se tiče priznanja Palestine, mora to vsekakor biti usklajena akcija celotne Evropske unije. Zagotovo je treba upoštevati več stvari. V zadnjem času je seveda več pozivov k temu priznanju. Predvsem pa je bistveno, da se tako v Gazi kot drugje konflikt preneha, da pride do ustavitve ognja. Dokler traja oborožen konflikt, imamo vse nevarnosti na mizi. Ljudje so lačni, trpijo in umirajo. Zagotovo je treba najprej prenehati z oboroženim konfliktom. To je prva stvar. Samo priznanje seveda tega ne bo rešilo.

Kakšno je vaše osebno stališče do priznanja Palestine? Ga podpirate ali ne?

Vsi, ki smo v slovenski politiki moramo zagovarjati stališča svoje države in njene interese. Priznanja Palestine je zgolj vprašanje časa. Kot veste je vlada tudi z dejanji pokazala da jo skrbi trpljenje palestinskega civilnega prebivalstva v Gazi, ki mu je dvakrat namenila humanitarna pomoč. Na Ministrstvu za obrambo smo angažirali vse vire, da so zagotovili dva humanitarna leta za dostavo pomoči prebivalcem Gaze, pri čemer je bila velika količina pomoči dana iz zalog Slovenske vojske.

Ameriški profesor mednarodnih odnosov John Marshall Callahan je v nedavnem intervjuju za Siol.net dejal, da se ob vsem burnem dogajanju zdi, da je svet pozabil, da imajo palestinski islamski skrajneži iz vrst Hamasa po terorističnem napadu lani oktobra še vedno v ujetništvu okoli 130 talcev, za katere sploh ne vemo, koliko jih je še živih.

Hamas je nedvomno teroristična organizacija, ki je izvedla napad 7. oktobra. Zagotovo je njeno delovanje povezano tudi z ugrabitvami in ustrahovanjem. Kot sem že prej povedal, je treba imeti vedno v uvidu tudi civilno prebivalstvo in zagotovo so civilisti tisti, ki na obeh straneh plačujejo ceno za te spopade.

Ta regija je seveda že dolgo, praktično že od nastanka države Izrael, v takšnih ali drugačnih konfliktih, enkrat bolj intenzivno, drugič manj. Vemo, da je že leta 1994 bila dosežena pomiritev med Izraelom in Palestino, pa je potem izraelski skrajnež ubil predsednika vlade Jicaka Rabina, ki je bil pred tem jastreb, a se je prelevil v mirovnika, ceno za to pa je plačal s svojim življenjem. Ocenjujem, da bo ta regija še dolgo nestabilna.

Obsežen konflikt v Evropi "ni več fantazija" in Evropejci morajo najti nove načine za finančno pripravo na morebitno širšo vojno na celini, je v Bruslju prejšnji teden opozoril visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

Letos v Natu praznujemo 75 let uspešnega delovanja in zagotavljanja kolektivne obrambe za članice te organizacije. Hkrati v Sloveniji letos obeležujemo 20 letnico pridružitve Natu in EU, ki sta dva od najpomembnejših mejnikov v naši zgodovini. Strinjamo se lahko, da smo s članstvom v Natu in tudi v Evropski uniji dokazano bolj varni  in uspešnejši kot država in družba. Še posebej smo ponosni, da je vlada prav letošnje leto razglasila tudi za leto generala Rudolfa Maistra. Obeležujemo ga s številnimi dogodki in prireditvami, ki jih bo zaokrožila glavna proslava ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra. Letos namreč mineva 150 let od njegovega rojstva in 90 let od smrti našega velikega slovenskega domoljuba in vojaškega poveljnika, ki je tudi vzornik pripadnikom Slovenske vojske.

Vsaka država pa se mora kljub temu vedno pripravljati na lastno obrambo, ne glede na to da je del kolektivne obrambo politične organizacije kot je Nato. Slovenija je del zveze Nato, ki pa je v zadnjem desetletju nekoliko spremenila svoj koncept delovanja. Če je bila v preteklosti usmerjena bolj na ekspedicijsko delovanje na misijah drugje po svetu, je zdaj seveda prišlo zavedanje, da moramo zagotoviti tudi obrambo lastnega ozemlja. Včasih smo večinoma govorili o petem členu Severnoatlantske pogodbe. Tam pa je tudi tretji člen, se pravi obramba na lastnem ozemlju. Vedno moramo gledati kombinacijo obeh členov.

Vsaka država je dolžna izvajati ukrepe, ki krepijo njeno obrambno sposobnost. Mi smo v preteklosti veliko govorili o kolektivni obrambi, zdaj pa je prišlo do zavedanja, da moramo skrbeti tudi za prostorsko komponento lastne države in to tudi delamo. Pretekli teden sem podpisal usmeritve, ki izvajajo točno tisto, kar sem napovedal tudi v svojem zaslišanju v državnem zboru kot kandidat za ministra.

"Hamas je nedvomno teroristična organizacija." | Foto: Ana Kovač "Hamas je nedvomno teroristična organizacija." Foto: Ana Kovač

Lahko razložite, kaj nam te usmeritve prinašajo.

S temi usmeritvami ustanavljamo prostorske sile brigadne ravni. To pomeni, da se bomo posvetili tudi teritorialnemu pristopu. Ponovno bomo vzpostavili inženirski bataljon in bataljon jedrske, radiološke, kemične in biološke zaščite in pa seveda enoto za neubojno delovanje, ki bo usposobljena za hibridno vojskovanje, za kibernetsko obrambo in zaščito pred propagando. Ponovno bomo tudi vzpostavili brigado zračnega letalstva in protizračne obrambe.

Poleg tega bomo vzpostavili tudi učni center, ki bo tej novoustanovljeni prostorski brigadi dal usposobljene kadre. V nadaljevanju bomo vzpostavili še osem bataljonov.

Ne glede na to, kaj kdo v tujini govori, ali bo vojna ali ne, smo mi v obrambno varnostnem sistemu dolžni o tem razmišljati in zadeve vzpostavljati tako, da je vojska sposobna obrambe na lastnem teritoriju, v kar smo v preteklosti že bili prisiljeni. Že Rudolf Maister je moral izvesti ad hoc akcijo, s katero je zavaroval slovensko severno mejo, vemo tudi, kako je potekal narodno osvobodilni boj med drugo svetovno vojno.

Leta 1991 smo bili nekoliko bolje strukturirani in pripravljeni, ker smo imeli teritorialno obrambo, ki je bila nekdaj del Jugoslovanske ljudske armade. No, danes imamo pa lastno državo, lastno vojsko in bi bilo res nerodno, da pa zdaj v teh pogojih ne bi imeli neke vojaške sile na celotnem teritoriju države, ki bi se bila sposobna organizirano upreti, če bi slučajno do česarkoli prišlo.

Obrambno varnostni sistem moraš graditi in krepiti v času miru, takrat, ko se nič ne dogaja. To je ta paradoks, ki ga včasih ljudje težko razumejo. Tudi streho moramo pokriti takrat, ko je še sonce. Ko začne deževati, je prepozno iskati strešnike. Enako je pri obrambno varnostnem sistemu.

Slovenska vojska
Novice Pozabljena lekcija iz leta 1991, ko smo Slovenci pregnali okupatorja

Nekatere evropske države možnost ruskega napada močno skrbi.

V Evropi imamo baltske države, ki so v strahu pred morebitnim ruskim napadom. Imamo tudi države vzhodnega boka, ki se prav tako zavedajo te nevarnosti. Slovenija pa je nekoliko dlje stran, čeprav po zračni črti do Ukrajine ni daleč, a je slovenska percepcija vseeno drugačna.

Sam ta hip ne bi govoril o neki konkretni vojaški ogroženosti. Moramo pač narediti vse, da do vojne ne pride. Do vojne pa ne bo prišlo, če bodo imele vse države Nata usposobljene in dobro opremljene vojske, s katerimi bodo odvračale morebitne napade. Če potencialni napadalec vidi, da je na drugi strani žilav nasprotnik, ki se bo upiral in ki bo odporen, je manj verjetno, da te bo napadel. Glede Ukrajine je bila percepcija agresorja Putina, da bo Kijev padel v treh dneh. Vprašanje je, če bi se odločil za napad, če bi vedel, da bo prišlo do takšnega odpora in da se bo vojna tako zavlekla.

Percepcija nekega napadalca o moči tistega, ki ga namerava napasti, je torej ključna. Pri tem vemo tudi, koliko se je nekoč v Jugoslaviji namenjalo za obrambo. Paradoks je, da točno tisti, ki nostalgično hvalijo Jugoslavijo in Tita, danes govorijo, kako se je treba razorožiti. 

Med drugim bomo v Slovenski vojski dobili tudi enoto brezpilotnih bojnih letalnih sistemov. Na to je verjetno vplivala tudi vojna v Ukrajini, kjer so se droni izkazali kot močno orožje.

Tako je. Droni oziroma brezpilotni bojni sistemi so zagotovo orožje prihodnosti in mi si ne moremo zatiskati oči pred tem. Za nas je bojevanje prihodnosti visokotehnološko. In droni to so, saj omogočajo izjemno učinkovito bojevanje. Temu smo priča v vseh vojaških spopadih v zadnjem desetletju. Zagotovo moramo imeti tako enoto, pri vzpostavitvi katere moramo upoštevati vse zadnje izkušnje sodobnih konfliktov, se pravi v Ukrajini in tega, kar se dogaja med Iranom in Izraelom. Sodobno bojišče je in bo večdimenzioanalno, heterogeno in zelo kompleksno.

Za tako bojevanje bomo potrebovali tudi drugačen, raznolik kader. Preverjanje s Cooperjevim testom, dioptrija, fizična kondicija in podobno pri tem bojevanju ne bodo v prvi vrsti. V povezavi s tem vabimo tudi nove kadre. Mladi, ki bodo prišli v Slovensko vojsko, bodo morali točno vedeti, kakšna bo njihova karierna pot, kaj bodo delali, ne da se bo dogajalo kot se je to dogajalo prej, da se bo nekdo angažiral in prišel v Slovensko vojsko zato, da se bo bojeval z droni, potem ga bomo dali pa nekam drugam. Ti časi so minili. V povezavi s to modernizacijo, ki jo obravnava, je pomembno vedno gledati tudi na usposobljene kadre s specifičnimi znanji.

Mi smo v procesu modernizacije, prvič, opreme, drugič, načina pridobivanja kadra, in tretjič, kar se mi zdi pa še mogoče najbolj pomembno, miselnosti znotraj same vojske in pa znotraj slovenske družbe. To zadnje je pa mogoče še najtežje doseči. In ko bomo vse te tri komponente dosegli, potem bomo imeli moderno usposobljeno vojsko, ki bo sposobna odgovarjati na izzive časa.

Kaj točno glede miselnosti želite spremeniti?

Želimo spremeniti zakoreninjeno prepričanje nekaterih, da je vojska nek organ, ki mora biti skrit pred javnostjo, ki je nebodigatreba in za katerega pravzaprav ne vemo, kaj bi z njim počeli. Slovenska vojska je vojska naših državljank in državljanov, ki jim služi in dela za njihovo obrambo. Prva in najpomembnejša naloga vojske je urjenje za boj proti agresorju, seveda pa smo videli v požaru na Krasu in v lanskih poplavah, da je vojska še vse kaj več kot to. Kar je Slovenska vojska naredila skupaj z gasilci in enotami civilne zaščite v lanskih poplavah, govori samo zase.

Slovenska vojska je sposobna odgovoriti na vse izzive časa in pomagati ljudem v kateremkoli trenutku. To je ta miselnost, da ne gledamo na vojsko kot nekaj abstraktnega. Vojak je naš vojak, je del nas, je naš sodržavljan, je oče, mati, sestra ali brat. Geslo oziroma pozdrav Slovenske vojske je "Za koga? Za Slovenijo". V tem geslu je povedano vse. Geslo ob dnevu Slovenske vojske pa je "Srce pod uniformo, srce za domovino". Se pravi, to so naši ljudje. To niso neki sovražniki ljudstva, ampak so ljudje, ki služijo za dobrobit vseh državljank in državljanov Republike Slovenije.

Sprememba miselnosti znotraj vojske pa gre v smeri, da so danes procesi drugačni, da je pridobivanje kadra drugačno, da je delo s kadrom drugačno. Mi moramo analizirati oziroma ves čas ugotavljati, zakaj nekateri odidejo iz vojske. Tukaj nista v prvi vrsti oprema in pa denar, temveč medsebojni odnosi. Pomemben je pravi pristop, da poveljujoči kader zna prisluhniti svojim podrejenim in predvsem, da zna prilagoditi svoje delo današnjemu času.

Podobno je v šoli. Nekateri profesorji so mogoče za koga premalo strokovni, ampak znajo delati čudovito z učenci in ti kar srkajo znanje. Nekateri so pa zelo strokovni, pa z učenci ne znajo delati. Skratka, v vseh segmentih družbe imamo podobne pojave. Tukaj vojska ni nobena izjema.

Preveriti je treba tudi, ali so ljudje na pravih mestih in ali bi na drugih položajih lažje in bolje delali.

Iris-T
Novice Slovenija dobiva enega najboljših sistemov, s katerim Ukrajinci uničujejo okupatorja

Kaj pa samo pridobivanje kadra? Vemo, da ima cel zahodni svet težave s tem. Mnoge države razmišljajo ali pa so se že odločile, da bodo uvedle nekakšno obliko obveznega služenja vojaškega roka. Kako je s tem pri nas?

Res je, vse države se ukvarjajo s to težavo. Mi o obveznem služenju vojaškega roka ne razmišljamo. To se nam ne zdi v tem hipu pravi pristop, ker smo kot je znano, v zadnjem času na področju pridobivanja kadra naredili velike spremembe, ki že prinašajo pozitivne rezultate. Med drugim smo decentralizirali zdravniške preglede in s tem skrajšali postopek zaposlitve mladih vojakov in vojakinj iz najmanj štirih mesecev na tri tedne.

Ko sem prišel na ministrstvo, so bili tudi tabori za dijake in študente omejeni na sto udeležencev. To omejitev smo odpravili. V lanskem letu smo imeli preko sedemsto mladih, ki so se udeležili teh taborov. Poleg tega imamo štipendije, ki so med najvišjimi v državi. Število štipendistov se je povečalo. Trenutno jih imamo 365, v šolskem letu 2025/2026 pa bomo to število še povečali na petsto.

V letošnjem letu smo že zaposlili 125 novih pripadnic in pripadnikov, k temu številu pa lahko že prištejemo še okoli 70 štipendistov, ki bodo letos končali šolanje in se bodo zaposlili v Slovenski vojski. Podpisali smo tudi 63 pogodb za pogodbeno rezervo, ki ima trenutno 924 pripadnic in pripadnikov. Odpravili smo tudi starostno omejitev za zaposlitev v vojski in spremenili zakon o službi v Slovenski vojski, ki po novem omogoča zaposlitev tistim brez srednje šole. Ti se zaposlijo pod enakimi pogoji in potem se došolajo. S temi ukrepi smo mi lani dosegli 325 novih zaposlitev. Prvič po letu 2010 smo tako presegli številko tristo.

Šolamo tudi 20 pilotov. Kar je tudi dobra številka. Število slušateljev na častniški šoli je v tem šolskem letu še enkrat večje, kot je bilo prej, ker tudi tam so bili v preteklosti neki neživljenjski kriteriji, zaradi katerih nismo dobili kadra, ki bi ga lahko. Na primer, da se kandidat v treh dneh ni navadil čevlja. Saj v treh dneh se še jogija ne navadiš, kaj šele vojaškega čevlja. Ti moraš zgraditi človeka. Če bi oni že bili zgrajeni, ko pridejo k nam, potem nas ne potrebujejo. Tudi na igralsko akademijo smo večinoma prišli taki, ki smo bili daleč od tega, da bi kej vedeli o igranju, in so nas v štirih letih zgradili. Nekatere sicer bolj, druge manj uspešno. V tem je smisel šole.

"Ne moremo v ljubezni do neke velesile iti tako daleč, da začnemo tlačiti tisto, kar je naše." | Foto: Ana Kovač "Ne moremo v ljubezni do neke velesile iti tako daleč, da začnemo tlačiti tisto, kar je naše." Foto: Ana Kovač

S pridobivanjem novih kadrov ste torej zadovoljni?

Ne želim govoriti prezgodaj, a s pridobivanjem kadra nam ne gre slabo. Če se bo ta trend nadaljeval skozi leta, bomo recimo v osmih letih prišli do neke številke, ki bo sprejemljiva. Tukaj se čez noč rezultatov ne da dosegati. Celostno gledano, smo pri kadru na dobri poti.

Tudi na neobveznih seznanitvah, na katerih vsako leto seznanjamo mlade z dolžnostmi vojaškega obveznika, beležimo izjemo dobre rezultate. Nabor namreč v Sloveniji ni bil ukinjen, ampak samo obvezno služenja vojaškega roka.

Naš cilj je ponuditi našo dejavnost tudi kot obšolsko dejavnost. Se pravi, da bodo lahko srednje šole pošiljale dijake na takšne in drugačne tabore, ki jih bomo pripravili. Tukaj smo se pripravljeni tudi prilagoditi željam šol, da mlade na nek neobvezen način seznanimo z obrambnimi znanji in od letos tudi z veščinami in znanji s področja zaščite reševanja in pomoči.

Veliko tarnamo, da danes med mladimi ni vrednot, da so individualisti in da jih nič ne zanima. Slovenska vojska ponuja odgovore na to. Velika večina mladih, ki so šli skozi te tabore, so navdušeni, enako tudi njihovi starši. Mladi se v enem tednu naučijo sodelovati in delovati v ekipnem duhu. Ob pridobivanju posameznih veščin predvsem dobijo moštveni duh za dosego cilja.

V sodelovanju s srednjimi šolami lahko na tem področju uvedemo še veliko izboljšav. Tudi v okviru državljanske vzgoje, ki je bila, mimogrede, uvedena v času naše takratne vlade. Domoljubje namreč ni domena samo ene politične strani, ampak je domoljubje pravica in dolžnost vseh nas.

Zahvaljujem se tudi ministru za izobraževanje Darju Feldi in ravnateljem za sodelovanje na tem področju.

Kakšne imate načrte s pogodbeno rezervo?

Zagotovo bomo še bolj intenzivno delali za pogodbeno rezervo. Še bolj jo želimo vključiti v delovanje Slovenske vojske, se pravi tudi na misije, če jim delodajalec ali način dela to omogoča. Cilj je, da je pogodbena rezerva po opremi in po dojemanju izenačena z redno vojsko, se pravi s stalno sestavo.

Pogodbeni rezervist dobi za pripravljenost 360 evrov na mesec, ko se odzovejo na usposabljanja ali na misijo ali kamorkoli, so pa obravnavani kot vojaki. Se pravi, pogodbena rezerva je izjemno zanimiva za tistega, ki ga vojska veseli, ki ga zanima, ne bi se pa poklicno vsak dan s tem ukvarjal, ker je v kateremkoli drugem poklicu. Odziv je resnično dober.

Je pa še treba povedati, da Slovenska vojska pravzaprav vključuje vse poklice, ki se jih midva lahko ta hip spomniva, od kuharja, mehanika, kemika, inženirja za varstvo okolja do nenazadnje operaterja najsodobnejšega drona in tako naprej. Potrebujemo vse profile. Gre za dobro zaposlitev za nekoga, ki deli vrednote Slovenske vojske. Vojska je častna zadeva in uniforma je sveta stvar. Sam seveda nimam vojaške uniforme, imam gasilsko, ampak dojemam te zadeve kot svete. To je način življenja. To ni služba, v kateri zakleneš kabino in greš, zjutraj pa jo spet odkleneš.

Kaj pa oprema in oborožitev? Lani smo že dobili prvo letalo Spartan. Sistem zračne obrambe Iris je v postopku nabave. Kaj še bo Slovenska vojska dobila v naslednjih letih?

Modernizacija opreme poteka z velikimi koraki. Eno transportno letalo je že tukaj, drugo pričakujemo konec leta. Naročenih je šest helikopterjev proizvajalca Leonardo. Ko bodo skozi leta te nabave izpeljane, bomo dobili skupno 12 helikopterjev. Nemški sistem zračne obrambe Iris-T, ki ste ga omenili, je vrhunski kos tehnike, zlasti za zaščito kritične infrastrukture iz zraka. Najprej bomo dobili eno baterijo, v bodoče pa še kaj več. Vemo, da imamo jedrsko elektrarno in druge pomembne objekte. Nebo je treba varovati. Nenazadnje nam to kristalno jasno pokaže svež primer zračnega napada Irana na Izraela in kako pomembne je učinkovita zračna obramba.

Pomembno je, da smo vsak predmet, ki prileti v naš zračni prostor, sposobni identiificirati in onesposobiti preden zadene cilj. Zato delujemo tudi na obrambi pred droni. Slovenska vojska bo tako do julija naslednje leto vzpostavila enoto brezpilotnih bojnih letalnih sistemov, pri čemer bo Generalštab Slovenske vojske do julija letos pregledal in posodobil koncept za uporabo brezpilotnih letalnih sistemov glede na izkušnje obstoječih oboroženih konfliktov ter pripravil predlog za najustreznejšo umestitev enote v strukturo Slovenske vojske.

Kupili smo tudi lahka kolesna oklepna vozila štiri krat štiri Oshkosh in 40 transportnih vozil osem krat osem, ki smo jih pridobili v tako imenovani krožni menjavi z Nemčijo za vojaško pomoč Ukrajini in bodo tudi del bataljonske bojne skupine in izvidniškega bataljona. Bataljonska bojna skupina torej niso samo oklepniki osem krat osem, ampak tudi vsa druga podporna vozila, ki jo sestavljajo.

Poleg teh 40 tovornjakov, ki so vrhunska vozila, smo že dobili tudi pet cistern, ki jih je mogoče namestiti na te tovornjake in bodo izjemno dobrodošle za oskrbo z vodo tudi v primeru katastrofalnih suš. Kupili smo tudi nove sodobne brezpilotne bojne sisteme. Prvič v zgodovini je naša država bila v vlogi ponudnika bojnih sistemov drugi državi, ko smo po sistemu vlada-vladi, Črni gori prodali del brezpilotnih bojnih sistemov, ki jih je kupila tudi naša država od slovenskega proizvajalca C-astral. To učinkovito prakso podpore slovenski obrambni industriji bomo seveda nadaljevali tudi v prihodnje.

Kupujemo tudi komunikacijska sredstva, strelivo, protioklepne lanserje in rakete Spike, telekomunikacijske sisteme ter prenavljamo in posodabljamo ladjo Triglav za njeno operativnost v naslednjih tridesetih letih. Tega je je bilo v teh dveh letih kar veliko in vse za res temeljito modernizacijo Slovenske vojske.

Ob vsem tem bi se rad zahvalil predsedniku vlade dr. Robertu Golobu za njegov posluh za posodobitev Slovenske vojske in podporo pri zagotovitvi sredstev za obrambni proračun, kot tudi za njegovo podporo celotnemu obrambnemu sistemu in sistemu zaščite in reševanja. Podpora predsednika vlade je ključna za celovito in nemoteno izvajanje modernizacije Slovenske vojske ter sistema zaščite reševanja in pomoči.

MORS in mladi
Novice Nepozabna avantura slovenskih dijakov #foto #video

Kaj se dogaja z nakupom osemkolesnikov, ki bodo del bataljonske skupine, katere vzpostavitev smo obljubili zvezi Nato? Po odpovedi pogodbe za nabavo boxerjev je bilo rečeno, da bo nova pogodba znana do konca leta 2022.

Bataljonska bojna skupina in izvidniški bataljon seveda ostaja prioriteta. Smo v fazi iskanja ustreznega vozila. Poplave lani so nam nekoliko spremenile prioritete. Jaz bi bil najsrečnejši, če bi bila pogodba že podpisana in bi to dal z mize. To so projekti, ki te spremljajo cel mandat in dokler jih ne zaključiš, nisi zadovoljen.

Zaradi preteklih izkušenj in vsega, kar smo v tej državi že doživeli, smo pri tem nakupu previdni. Mi želimo res kupiti vozilo, ki bo ustrezalo vsem zahtevanim kriterijem, da bo imelo vozilo vse varnostne in druge certifikate, in da s tem nakupom ne bomo ogrozili naših ekonomskih zmožnosti. Seveda se komu to zdi, da to dolgo traja, ampak, kdor pozna razmere, ve, da gre za izjemno zahtevne postopke, ki zahtevajo nekaj časa. Projekt pa seveda ostaja visoko na agendi, nihče ni tega dal z mize.

Kaj pa sredstva za zaščito in reševanje?

Znano je, da sta dve letali Air Tractor že v Sloveniji, dve pa še prideta letos. Z evropskim denarjem smo kupili tudi 40 specialnih modularnih vozil z nakladalno roko, 164 menjalnih nadgradenj in deset priklopnih visokozmogljivih črpalnih enot. Za nakup s pridobljenimi kohezijskimi sredstvi EKP 2024–2020 so bili izvedeni odprti postopki javnih naročil skladno z Zakonom o javnem naročanju. Proračun uprave za zaščito in reševanje je pod to vlado rekorden in predstavlja velik del proračuna Ministrstva za obrambo.

"Naša ožja domovina je Slovenija, širša domovina pa Evropska unija." | Foto: Ana Kovač "Naša ožja domovina je Slovenija, širša domovina pa Evropska unija." Foto: Ana Kovač

Kibernetski napadi na naše državne institucije se odvijajo na dnevni ravni. Kako hudi so in kakšno škodo povzročajo?

Naše ministrstvo je stalno napadano. Zaenkrat te napade s pomočjo usposobljenega kadra in najmodernejše tehnologije odbijamo, nam pa kažejo ti napadi, kako je kibernetika postala domena vojskovanja. Kibernetsko vojskovanje je pravzaprav za nekega napadalca poceni, hkrati pa napadenemu lahko povzroči ogromno škode. Imamo sodoben center za kibernetsko obrambo, ki je odprt ne samo za državne organe ampak tudi za akademsko skupnost in podjetja.

Na ministrstvu za obrambo se seveda zelo močno zavedamo kibernetske komponente in hibridnih groženj, ki vključujejo tudi propagando. Zato sem s svojimi usmeritvami tudi vzpostavil enoto za neubojno delovanje. Ne bom skrival, da je na tem področju težava zlasti pridobitev visoko usposobljenega kadra, a smo bili zaenkrat kljub temu uspešni.

Dmitrii Pugachev
Novice Rus v Sloveniji: Zmaga Ukrajine bi bila zmaga evropske civilizacije #video

So v ozadju teh napadov Rusi?

Težko govorim, kdo točno je v ozadju pri kakšnem napadu. Mislim, da niso samo oni in je potencialnih napadalcev kar nekaj. Za nas je ključno, da smo ustrezno usposobljeni, da smo vrhunsko opremljeni in da nas zadeve ne presenetijo. Seveda pa se vedno lahko zgodi, da gre kdaj kakšen napad tudi mimo, ampak smo, kot sem rekel, zaenkrat pri tem kar uspešni.

Medtem pa se ruska morija v Ukrajini nadaljuje.

Situacija je precej zapletena. Ukrajinci so v težkem položaju. Slišimo veliko pobud za mir, pri tem pa nekateri nočejo razumeti, da je bila Ukrajina s strani Rusije napadena. Saj smo vsi prej imeli z Rusijo dobre odnose. Nenazadnje sem bil kot predsednik vlade na obisku pri tedanjem kolegu Dimitriju Medvedjevu. Ampak nekateri nočejo razumeti, da se je z agresijo Rusije na Ukrajino to spremenilo.

Po letu 1991 je Ukrajina postala samostojna in neodvisna država s svojo ozemeljsko celovitostjo. Ni legitimno govoriti o tem, kaj je bilo stoletja nazaj v poljsko-litovskem kraljestvu in da nekoč Ukrajina ni bila država, kot to počne Putin. To danes nima nobene zveze. Tudi pri nas vemo, kje vse je živela slovenska manjšina v Avstriji, pa da je v tržaškem zaledju veliko Slovencev in tako naprej, ampak današnje stanje je takšno, kot je, in Slovenija je priznana v današnjih mejah. Če bi nam kdo danes hotel vzeti Prekmurje ali pa recimo Belo krajino, je normalno, da bi se Slovenija temu uprla z vsemi silami. Enako je storila Ukrajina ob agresiji sosednje države na njeno ozemlje v okviru mednarodno priznanih meja.

Res ne razumem nekaterih, ki so tako sveto prepričani in slepo sledijo Rusiji in njeni propagandi. Enako ne razumem tistih, ki malikujejo Združene države Amerike, da si bova na jasnem, čeprav so seveda te naš partner.

Ne moremo v ljubezni do neke velesile iti tako daleč, da začnemo tlačiti tisto, kar je naše. Ta vojna v Ukrajini se lahko najhitreje konča tako, da se Putin umakne.

Si predstavljate, da bi Ukrajina imela tako učinkovito zračno obrambo, kot jo ima Izrael.

Če bi imela takšno tehniko, bi se zagotovo lahko odzivala drugače. Vemo, da se je Slovenija hitro odzvala z vojaško in drugo  pomočjo Ukrajini. Slovenija je, kot je znano, donirala tanke Ukrajini takoj, potem še vrsto druge vojaške pomoči. Nekateri spet pravijo, da ji ne bi smeli dajati orožja, ampak Ukrajinci so nas prosili za to. Pri nas se nekateri obnašajo, kot da Ukrajinci niso pomembni. Ampak dejstvo je, da so oni kot suverena država napadeni in oni vedo, kaj potrebujejo za legitimno obrambo svojega ozemlja in svojih državljanov.

Kot če bi v času druge svetovne vojne potemtakem tretjemu rajhu rekli, naj kar zasede ozemlje napadenih držav, potem bodo pa mirovna pogajanja in tako naprej. Vemo, kako je bilo s Sudeti in drugimi. Danes je isto, ko je nekdo napaden, se ima vso pravico braniti. Pomoč mednarodne skupnosti je sigurno pomembna in bo v bodoče še bolj. Je pa trenutna situacija na bojišču težka, to je pa dejstvo.

Slovenija je izgnala namestnika ruskega vojaškega atašeja, ker se je namesto z diplomatskimi dejavnostmi ukvarjal z vohunjenjem in širjenjem ruske propagande. Koliko takšnih tujcev je po vašem mnenju še v Sloveniji?

Dejstvo je, da te stvari niso nič novega. To se je vedno dogajalo. Na nas je, da ustrezno reagiramo. Zato imajo države obveščevalne in protiobveščevalne službe. Seveda je naloga države, da skrbi za svojo integriteto, za svojo nedotakljivost in da tudi izvaja ukrepe v tej smeri, da je na tem področju konkurenčna in da sodeluje z drugimi tovrstnimi službami. Slovenija seveda ni osamljen otok. Sodelujemo tudi z drugimi.

Bojan Potočnik, nekdanji direktor policije in svetovalec za nacionalno varnost Danila Türka, zdaj pa kandidat stranke Resni.ca na prihajajočih evropskih volitvah, se je šel celo poslovit od izgnanega diplomata.

Tako se je odločil. Jaz seveda take zadeve gledam nekoliko drugače. Včasih gredo nekateri v malikovanju drugih, večjih držav tako daleč, da potem že pozabijo, kdo so in kaj so.

John Marshall Callahan
Novice Ameriški profesor se je odzval na besede Slavoja Žižka

"No, jaz predvsem nisem navijal za nikogar, ker sem član Gibanja Svoboda in skušam po najboljših močeh pomagati tej moji stranki. Želim pa Matjažu Hanu seveda uspešno delo na tej težki poti, ki ga čaka." | Foto: Ana Kovač "No, jaz predvsem nisem navijal za nikogar, ker sem član Gibanja Svoboda in skušam po najboljših močeh pomagati tej moji stranki. Želim pa Matjažu Hanu seveda uspešno delo na tej težki poti, ki ga čaka." Foto: Ana Kovač

Obstaja morda bojazen, da bi se lahko proruske stranke v Sloveniji in drugje v Evropi preveč okrepile na prihajajočih evropskih volitvah?

Ničesar v življenju ni za podcenjevati. Naša naloga je, da ljudi prepričamo, da je edino evropska pot tista, ki nas pelje naprej. Jaz sem vedno povedal Američanom in Rusom, da mi nismo ne proameriški ne proruski, ampak smo proevropski in proslovenski. Naša ožja domovina je Slovenija, širša domovina pa Evropska unija. Naša naloga je, da v Evropski uniji delujemo tako, da širimo ideje demokracije, svobode medijev in svobode govora.

To, da se nekdo gre v neki državi lahko poslovit od nekega izgnanega kvazi diplomata, je tudi dokaz, da živimo v demokratični družbi. Res ne vem, če bi v Rusiji lahko bilo enako. Ti ljudje, ki danes tako malikujejo Putina, se najbrž ne zavedajo, da tam to ne bi šlo, ampak bi tam bila zadeva popolnoma drugačna. Če bi se nek Rus šel na ta način poslovit od našega izgnanega slovenskega diplomata, si verjetno vsi predstavljamo, kaj bi se z njim zgodilo …

Bi ga mogoče kar z njim poslali v Slovenijo.

Ja, v najboljšem primeru, sicer bi se pa lahko zgodilo tudi kaj drugega. Mi moramo zato širiti evropske ideje. Pomena demokracije, svobode medijev in svobode govora se zaveš šele, ko to izgubiš. Tako smo živeli nekaj časa nazaj v Sloveniji pod vlado, ki je aktivirala vodni top in kaznovala ljudi, ker so jedli rogljičke, medtem ko je nekdo drug na sestanku lahko jedel prleški sendvič. Ampak seveda ljudje hitro pozabljamo.

Mi si prizadevamo za evropske vrednote. Za Evropo, ki bo učinkovita pri spopadanju s klimatskimi spremembami, da bodo vse sile za zaščito in reševanje delovale tako, kot je bilo lani v poplavah, ko so naši sistemi in podsistemi delovali, na pomoč pa so prišli tudi naši partnerji iz Evropske unije in Nata.

Druga naloga je, da je Evropa odporna proti grožnjam. Če nimaš varnega okolja, v katerem boš živel in delal, in če v družbi ni zavedanja o pomenu tega, potem ti vse drugo nič ne koristi. Evropa mora sistematično graditi odpornost države in družbe, saj je potrebno imeti izgrajene zmogljivosti v primeru kakršnekoli agresije, terorizma ali kakršnekoli druge grožnje.

Varno in mirno okolje je tisto, ki je pogoj za vse ostalo. Pomembno je, da se lahko človek skozi vse svoje življenje dela in izrazi, kot mu ustreza. Zato gre moje razmišljanje v smeri "živi in pusti živeti". Kdo sem jaz, da bi nekomu govoril, kako mora on živeti. Rad bi Evropo, v kateri se lahko srečata dva s popolnoma različnimi stališči, in da dopuščata možnost, da se tudi motita.

Jaz v prostem času rad hodim. Ne morem zato ljudem reči, da morajo vsi za rekreacijo hoditi in nič drugega. Vsak naj počne, kar mu najbolj ustreza. To je Evropa prihodnosti. In samo s tako Evropo bomo kam prišli. Evropa, v kateri bo nekdo nekomu nekaj vsiljeval, ali pa celo deloval v interesu nekoga drugega, morda celo agresorja, pa bo zagotovo propadla. Evropa je lahko samo Evropa solidarnosti, razumevanja drug drugega ter napredka in razvoja, se pravi vlaganj v raziskave in razvoj in modernizacije. To je edino, kar nas pelje naprej. Vse ostalo smo zlasti v dvajsetem stoletju videli zelo nazorno.

Na evropskih volitvah boste kandidirali tudi sami. A to pomeni, da ne želite več biti minister?

Ne. Poglejte, mene je stranka prepoznala in povabila na listo kot človeka, ki lahko s svojim znanjem listi da določeno kakovost. Lista želi pokriti vse segmente. Moj segment je seveda zaščita in reševanje ter obrambno varnostni sistem. Vsaka stranka želi imeti na listi čim bolj široko paleto ljudi. Na te volitve grem z odprtimi vsemi scenariji. Odločitev za kandidaturo ni bila lahka. Delo, ki ga opravljam zdaj, po moje opravljam dokaj uspešno. Zadovoljen sem z rezultati in z ekipo. Sem pa seveda pripravljen tudi na spremembo, če bo izid takšen. Kakor bodo odločili ljudje, tako se bo tudi zgodilo. Kot vedno na vsakih volitvah.

Je že znano, na katerem mestu boste na listi?

Na devetem.

Kako pa komentirate umik Klemna Grošlja, ki je evropski poslanec postal na listi vaše stranke LMŠ, zdaj pa ga Gibanje Svoboda uvrstilo šele na osmo mesto listi?

Podrobnosti mi niso znane. Odločitev o kandidaturi je na koncu vedno osebna odločitev.  

Matjaž Han je bil izvoljen za novega predsednika stranke SD. Ste navijali zanj ali za katerega drugega od kandidatov?

No, jaz predvsem nisem navijal za nikogar, ker sem član Gibanja Svoboda in skušam po najboljših močeh pomagati tej moji stranki. Želim pa Matjažu Hanu seveda uspešno delo na tej težki poti, ki ga čaka.

Kako bo po vašem mnenju njegova izvolitev vplivala na nadaljnje sodelovanje med Gibanjem Svoboda in stranko SD. Stranki sta namreč tako koalicijski partnerici kot tudi konkurentki na politični levici.

Konkurenca je vedno dobrodošla, sam pa verjamem, da bomo sodelovali in da bomo tudi uspešni.

Slavoj Žižek
Novice Slavoj Žižek necenzurirano: Ukrajincem moramo dati jedrsko orožje