Četrtek, 26. 5. 2022, 11.26
1 leto, 11 mesecev
Manjši čudež: poslanci soglasni pri pomembni kadrovski odločitvi, a le eni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,76
40
S 54 glasovi za in 30 proti je bil za šefa vlade včeraj izvoljen Robert Golob, z 52 glasovi za in 29 proti pa za podpredsednico državnega zbora Nataša Sukič (Levica). To so bila običajna glasovanja parlamenta. Čisto na koncu seje pa se je zgodil manjši čudež. Za generalno sekretarko državnega zbora je bila z 82 glasovi za in nič proti potrjena Uršula Zore Tavčar. Podprle so jo vse stranke. To je za državni zbor neobičajno. Skoraj manjši čudež. Velik zaplet pa je pri imenovanjih šefov komisij in odborov parlamenta.
Zore Tavčarjeve ne podpirajo le poslanci vseh strank. Veliko zaupanje uživa tudi med zaposlenimi. To se je pokazalo zadnje tedne, ko je bilo med zaposlenimi slišati veliko negodovanj, ko je imel ambicijo postati generalni sekretar nekdanji poslanec LMŠ Robert Pavšič. Tudi zaradi teh opozoril smo v medijih postali na dogajanje pozorni. Pavšič je umaknil kandidaturo, ko je javno začelo odmevati, da ima šibko izobrazbo za tako pomembno strokovno funkcijo in da bo, če bo izvoljen, to povsem politično kadrovanje.
Vrh državnega zbora obvladuje nežnejši spol
Zore Tavčarjeva nazorsko sodi k levi sredini, prvič je bila za generalno sekretarko imenovana v času vlade Mira Cerarja. A tudi v preteklosti, in ne le tokrat, so njeno imenovanje zaradi strokovnega znanja in dobrega dela podprle tudi stranke z desne. Na posnetku novega vodstva državnega zbora je povsem na levi, posnetek pa kaže tudi, da so ženske v vrhu državnega zbora nadpovprečno zastopane:
V vrhu državnega zbora pa manjka še podpredsednik iz največje opozicijske stranke, ki ga SDS Janeza Janše še ni predlagala, ker je koalicija vodenje odborov državnega zbora razdelila v nasprotju s poslovnikom državnega zbora na način, da je preveč mest dodelila NSi, in to tako, da je eno predsedniško mesto, v komisiji za nadzor javnih financ, odvzela največji opozicijski stranki SDS.
Ko vladajoči NSi dodelijo z računa SDS
Po poslovniških določbah in tudi razdelitvi, ki jo je prvotno pripravil vrh državnega zbora, bi svobodnjaki morali dobiti 9,32 predsednika odborov in komisij, SDS 6,14, Nova Slovenija 1,82, SD 1,59, Levica pa 1,14. Delitev, ki bi temu ustrezala, je nova koalicija (Svoboda, SD, Levica) v kolegiju predsednika državnega zbora na predlog vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata spremenila tako, da je NSi dodelila dodatno predsedniško mesto na račun SDS, s čimer bi NSi imela tri predsedniška mesta, SDS pa pet. SDS zaradi izigravanja poslovniških pravil in onemogočanja nadzora oblasti največje opozicijske stranke ni predlagala svojega podpredsednika državnega zbora in nobenega kandidata za vodenje odborov in komisij.
Predsednik NSi Matej Tonin se je na očitke, da s tem, ko prevzemajo vodenje preveč komisij, ravnajo nekorektno, odzval tako: "Nov mandat, nove bitke ... trenutno najbolj aktualen očitek je, da je SDS na račun NSi izgubila eno predsedniško mesto v parlamentarnih odborih. In da smo SDS izigrali. Po razrezu glede na velikost SDS pripada šest predsedniških mest, NSi pa dve predsedniški mesti. SDS pripada 16 podpredsedniških mest, NSi pa pet. NSi se je odpovedala trem podpredsedniškim mestom v zameno za eno predsedniško mesto. Končni razrez je po naši oceni pošten in zato nikogar nismo izigrali. SDS ima pet predsedniških mest in kar 18 podpredsedniških mest. SDS pripada tudi mesto podpredsednika državnega zbora. NSi ima tri predsedniška mesta in samo dve podpredsedniški mesti. Poslovnik državnega zbora določa, da opoziciji obvezno pripada tudi vodenje komisije za nadzor obveščevalnih služb (KNOVS) ter komisije za nadzor javnih financ (KNJF). SDS je dodeljeno vodenje KNOVS, NSi pa KNJF."
40