SiolNET. Novice Slovenija
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Manjka nam kultura, da delo ni prisila"

4

termometer

Ob robu predstavitve zbornika je prvi mož ZZZS dr. Samo Fakin za SiOL.net odgovoril na nekatera vprašanja.

Ob robu predstavitve zbornika, s katerim želi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) okrepiti pomembno vlogo obveščanja in razširjanja sicer premalo pogostih primerov dobrih praks o obvladovanju bolniških odsotnosti v slovenskih podjetjih, je prvi mož ZZZS dr. Samo Fakin za SiOL.net odgovoril na nekatera vprašanja.

Kaj je bistvo težav razmeroma visokih bolniških odsotnosti v Sloveniji? Bolezen na delovnem mestu je posledica nezdravega življenja, slabega delovnega mesta, slabih odnosov. Zdravstveni absentizem je tako simptom teh veliko večjih težav, ki niso neposredno povezane z zdravjem. Vzroki, da ljudje zbolijo, so večinoma zunaj vpliva zdravstvenega sistema, samo zdravje in zdravstveni sistem vplivata največ 20 odstotkov.

Ali to pomeni, da je veliko bolniških odsotnosti predolgih ali namišljenih? To je treba zelo strogo ločiti. Zdravstveni sistem ima le 20 odstotkov vpliva na obolevnost in zdravje naroda, vse ostalo pa so genetika, način življenja, način prehranjevanja, razvade, tudi delovno mesto, prometne nesreče itd. Na primer pri zadnji nesreči, ko sta pod plazom dva izgubila življenje, zdravstvo ni imelo vpliva, ima ga pa, denimo, pri tem, kako hitro bi pri podobni nesreči poškodovance spravili v oskrbo.

Kaj vas najbolj moti, ko primerjate število izgubljenih dni pri nas in drugod po Evropi? Najbolj me zbode, da na povprečnega zaposlenega pri nas pride, odvisno od metodologije izračuna, devet dni bolniške odsotnosti letno. Zanimiva pa je ta distribucija po Evropi: na Finskem in Norveškem je praktično enaka kot pri nas, v Nemčiji je pol manjša, v Luksemburgu, Italiji, Franciji še manjša, najmanj odsotnosti pa ima Poljska.

Pa nas kdo prekaša pri bolniških odsotnostih? Hrvatje zagotovo, morda pa bi se iz razpredelnic odkrila še kakšna država.

Kaj bi nam morali povedati slovenski večletni trendi bolniških odsotnosti? Na delo hodimo zaradi lastnega obstoja in preživetja, delo ni prisila. Ta kultura nam manjka. Moja stara mama in stari oče nista bila enega dneva v bolniški, pa sta doživela 85 let. Veste, kaj sta bila po poklicu? Kmeta, ki jima nihče ne bi nadoknadil izpada dela. Bolniški stalež je iznajdba sodobne dobe.

Ali je ta iznajdba preveč ranljiva? Ali se sistem bolniške odsotnosti lahko izrabi? Sistem se lahko zlorabi, so pač taki in drugačni delavci in tega ne bomo uspeli izkoreniniti.

Kako sploh ugotavljate neupravičene bolniške odsotnosti? Metodologijo seveda imamo, to so naše prvostopenjske komisije, ki po 30 dneh ocenijo bolniški dopust, ki ga predpišejo osebni zdravniki, in ga po potrebi prekinejo. Komisije sestavljajo strokovnjaki medicine dela in drugi strokovnjaki – to je najmočnejši mehanizem. Pri posameznih primerih, kadar sumimo, da gre za izkoriščanje bolniškega staleža, imamo laično kontrolo.

Toda komisija nastopi šele po 30 dneh… Da, a če delodajalec sumi in oceni, da gre za zlorabo, lahko pozove našo komisiji, da tak stalež oceni.

Kako komentirate napovedano nižanje bolniških nadomestil? Ta zakon moramo najprej videti. Osebno imam mešane občutke. Kakršnokoli zniževanje bo še bolj pritisnilo na tiste ljudi, ki so že na socialnem robu. Morda bomo res zajezili nekaj lažnih bolniških dopustov, a bomo s tem prizadeli tiste, ki so povsem upravičeno v bolniškem staležu. Dolgoročno vlaganje v zdravje se mi zdi veliko bolje. Kot kratkoročna možnost se morda zdi dobro, a kadarkoli se ljudem kaj jemlje, se počutijo slabo.

Kaj bi morali narediti, da bi dosegli nižanje bolniških odsotnosti? Pri nas me moti predvsem razmeroma majhna razširjenost dobrih praks in temu posvečamo veliko pozornosti. Moti me tudi napačna in zmotna tendenca razmišljanja, da je delo prisila. V času krize stiskamo, namesto da bi mehčali medsebojne odnose.

Vsekakor se mi zdi sporno obdavčevanje preventive in ukrepov za povečanje zdravja. Če podjetje pošlje delavca na rehabilitacijo, ga to tako močno obdavči z boniteto, da je s tem bolj kaznovan kot nagrajen. To je treba takoj ukiniti. Preventiva je v prejšnjem sistemu imela kar dober namen, to je bilo vlaganje podjetij v zdravje. To je kar noro, da je vlaganje v zdravje danes obdavčeno. Zakaj delavca, ki ga na obnovitveno rehabilitacijo v zdravilišče pošlje podjetje, obdavčimo, tistega, ki ga pošlje zavod, pa ne? To je nedopustna razlika.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin