"Mama je umrla, prepričana, da sem preklet pedofilc"

Ravno na dan, ki naj bi bil njegov usodni, če predstavniki države ne bi izpolnili njegovih treh zahtev. Za ta dan je namreč napovedal, da se bo zaradi enajstletne sodne kalvarije, ki jo je preživljal, ko je na sodišču kar trikrat ovrgel obtožbe, da je zlorabil tri otroke, pred državnim zborom zažgal, ker preprosto ni imel ne česa izgubiti ne za kaj živeti. Po moralni zmagi, ki ste jo dosegli s tem, ko se vam je notranji minister Gorenak v imenu države opravičil za prestano kalvarijo, so vam ta teden podporo pokazali tudi bralci PlanestSiol.net, saj ste dobili daleč največ glasov v naši rubriki Plus meseca. Je to tisto, kar ste želeli doseči, ko ste se javno izpostavili? Ko sem konec decembra dobil prve obljube, da bodo tisti, na katere sem naslovil pismo, izpolnili obljube, sem čakal in živel samo za dan, da se mi država opraviči za prestano gorje, ki mi ga je povzročila tožilka Branka Oven. Želel sem predvsem vsej Sloveniji pogledati v oči in ob različnih interpretacijah, ki so se pojavljale v zvezi z mojim imenom, povedati ljudem resnico. Resnico, ki ne boli mene, temveč tistega, ki mi je povzročil to tragedijo. Bal sem se, da tiskovka ne bo odmevna, a na srečo so novinarji videli mene kot človeka in o tej krivici tudi korektno poročali. Bal sem se, da bo kdo iz tega naredil politično zgodbo, a na srečo so sprevideli, da se mi je zgodila huda krivica in da morajo poročati o tem. Da, to je velika moralna zmaga zame. Nikoli mi ni bilo težko govoriti o svojem primeru, ponosen sem, da sem se izpostavil, da sem tudi drugim, ki jih je zlorabil pravosodni sistem, prižgal lučko upanja in jim pokazal pot, da se moraš postaviti zase, če veš, da se ti dogaja krivica, in iti do konca, tudi za ceno lastnega zdravja in življenja. Anketa je zmaga tistih, ki so glasovali zame, velika zmaga z vidika človekovih pravic. Na socialnem omrežju ste precej aktiven in oster kritik državnega tožilstva, pravite, da je to država v državi, pa tudi pravosodje je po vašem mnenju krivosodje. Živimo po vašem mnenju v pravni državi ali ne? Sam sem se poimenoval samostojni kritik slovenskega pravosodja, ne brez razloga. Glede na težo očitanega mi kaznivega dejanja in svojo popolno nedolžnost, da ne govorimo, da je to mučenje trajalo enajst let, se upravičeno počutim največja žrtev pravosodnega sistema v samostojni Sloveniji. Ne bom našteval, a izgubil sem dobesedno vse. A ostali so mi dostojanstvo, čista vest, pokončna drža in iskrena beseda.

Tudi v pravosodju so, tako kot v vsakem poklicu, dobri in slabi delavci, pošteni in nepošteni, a obstaja poklic, kjer moraš biti predvsem človeški in pravičen. To je poklic pravnika, kamor spadajo sodniki, tožilci ... Ne kritiziram kar povprek, saj je sodnik Goran Klavora, ki je sodil v tej zadevi, predvsem pravičen, strokoven in človeški. Verjetno je še veliko takšnih, tudi tožilcev, zato ne bi rad komu delal krivice. Tisti, ki pa to niso, naj se zamislijo nad svojim nedelom in gredo raje delat za tekoči trak, kjer ne potrebuješ ne čuta za človeka ne pravice.

To mislim tudi za tožilko Ovnovo, to zdaj ve vsa Slovenija. Ne nazadnje je to ugotovil tudi KPK, ki se je štiri leta ukvarjal s primerom, in če bi postopal kot v drugih primerih, ta oseba ne bi mogla nikomur več škoditi. KPK je pri tožilki ugotovil domnevno zlorabo položaja in oškodovanje proračuna, njeno vztrajanje pa si razlaga tako, da se je tožilka s tem domnevno želela izogniti odgovornosti. Dvakrat so uvedli strokovni notranjetožilski nadzor nad njenim delom, a ta ni ugotovil nič spornega. VDT je celo pripomnil, da KPK ni pristojen preiskovati dela tožilcev. Kdo pa je? Nihče. Tožilstvo je brez zunanjega nadzora, domnevne zlorabe pometa pod preprogo in prav nikomur ne odgovarja za tragedije, ki jih povzroča državljanom.

To trdim s polno odgovornostjo. In ni res, da je bilo vse po zakonu, ni bilo, in to je v sodbah napisal tudi sodnik Klavora. Sodbe so napisane tako, kot bi na zatožni klopi sedela tožilka, ne jaz. Vkrcala me je na vlak in zaklenila vrata, izstopiti nisem mogel enajst let. Poznamo primer Aleksandre Štiblar, ki ji na VDT dobesedno sodijo, ker je opozorila na domnevne nepravilnosti v lastnih vrstah. Postopek je zaprt za javnost, tako da si lahko samo mislimo, kakšne pritiske izvajajo nanjo, saj sama ne sme ničesar povedati. Tudi v tem primeru ima KPK vse papirje na mizi, vendar ne ukrepa, temveč čaka na izsledke disciplinskega postopka. Pa ne me več farbat', da je to zakonito in pošteno. Govorijo mi, da je sodišče gospodar postopka, da moram tam vprašati, zakaj se je postopek vlekel tako dolgo. Sam ga nisem podaljšal niti za sekundo, še več, s številnimi dopisi, obiski pri predsednici sodišča, z urgencami svojih zdravnikov sem si prizadeval pospešiti postopek, saj sem se najbolj bal zastaranja. Potem je tu primer Šelih, ki se vleče 20 let! Sramota in kriminal, uničene so generacije. Vodilni v sodstvu se hvalijo, kako so učinkoviti. Da, pri zapravljanju denarja. Se je morda v letu 2012 pravnomočno končal en sam odmeven primer? Ne, ni se, niti eden. Potem je tu še primer Irene Ferme, višje pravosodne delavke, ki je žrtev cehovske solidarnosti, prevedeno ‒ sistemske korupcije, ki prepreda tožilstvo in sodišče. Vrana vrani ne izkljuje oči, razen tistima belima, Štiblarjevi in Fermetovi ... Pa še kateri, ki se ne upa oglasiti. Zato jaz osebno zahtevam zunanji strokovni nadzor nad delom tožilcev in sodnikov, zahtevam ukinitev trajnega mandata, zahtevam odgovore in odgovornost. Mene je pravosodje ubilo, zaradi teh izjav me ne more še drugič.

Se je z zmago, ko je torej država izpolnila vse tri vaše zahteve, vaša kalvarija končala? Lahko zdaj končno zadihate in zaživite normalno življenje?

S to veliko zmago mi je država izpolnila vse tri zahteve, čeprav sem upal, da bom od vlade dobil vsaj toliko denarja, da si za eno leto oddahnem in opomorem. Po 26. členu ustave bi mi pripadala visoka odškodnina, a žal države ne morem tožiti, saj nimam denarja ne za sodne takse, ki so astronomske, ne za odvetnika, čeprav verjamem, da bi mi odvetniška pisarna Hribernik Petrič delala pro bono kot do zdaj. A glede na prakso slovenskih sodišč bi moral zadevo peljati do evropskega sodišča. Sam si nikoli več ne bom opomogel, ni možnosti, da se izvlečem iz tega brezna, potreboval bi strokovno pomoč, ki bi jo morala kriti država.

Na tiskovni konferenci ste omenili, da vam je najbolj hudo, da tega opravičila niso slišali vaši starši, ki so že pokojni. Mama vam je enkrat očitala, da ste "preklet pedofilc". Tudi vaši najbližji so bili vaš boj.

Posledic, kaj jih je ta postopek povzročal pri mojih pokojnih starših, ki žal niso dočakali tega dne, ne bom opisoval, ker bi se nekomu lahko strgalo, če bi izvedel, kaj je ta proces povzročil moji družini, da ne govorim, kaj so si o meni mislili moji prijatelji in vsa Slovenija, ko je neki rumeni časnik o meni poročal kot o kriminalcu v trdilni obliki. Če je ta novinar časten človek, potem sem jaz papež.

Prave razsežnosti tragedije in posledice so bile vidne na pogrebu mojega očeta, ker so bili ljudje zavedeni, saj nisem živel doma, da bi se lahko branil pred lažmi in dezinformacijami. Ko so mi izrekali sožalje, so večinoma gledali v tla, a jim ne zamerim, saj so verjeli govoricam. Zdaj vedo resnico, podporo dobivam tudi od njih, opravičila v obliki pisem tudi, zelo pa sem vesel podpore, ki jo po razkritju resnice dobivam praktično od povsod, od povsem neznanih ljudi. Hudo mi je za svojo partnerico Vero in njenega sina Miha, ki sta občutila moj boj s krivosodjem, tako da jima nisem mogel vsaj v zadnjih treh letih ponuditi ničesar, ne materialno ne čustveno. To me boli, saj nisem praznoval ničesar od leta 1999. Kakšna zmaga je to, če se ne moreš več smejati, veseliti, praznovati, kazati čustev.

Z zmago pa se vaše delo na področju opozarjanja krivic ne končuje. Kako naprej, kakšni so vaši načrti?

Seveda se s to "zmago" ne bom zadovoljil, niti ustavil. Nimamo varuha človekovih pravic. Gospa je bila izbrana na nedemokratičen način, saj se Borut Pahor ni posvetoval s preostalimi 26 kandidati. Prihaja iz Fišerjevega "gnezda", zato ne vem, kako bo takšna varuhinja zastopala ljudi, ki jim je pravice kratilo pravosodje. To je absurd. Si predstavljate, da bi s svojim primerom šel k Vlasti Nussdorfer? Verjetno bi se Branka Oven pritoževala že na sedmo oprostilno sodbo. Meni je Zdenka Čebašek Travnik veliko pomagala in tudi pospešila postopek. Zahtevam zunanji nadzor nad delom tožilstva in zamenjavo Zvonka Fišerja. Naj pride na njegovo mesto strokovnjak, tujec, pa četudi bo drago plačan, precej ceneje bo od stanja, ki ga imamo zdaj.

Sam sem končal svojo trnovo pot, a za mano so drugi, ki jim to ni uspelo. Kadarkoli sem jim na voljo, da jim dam nasvet, da jim povem vsaj resnico v obraz, da pri bodoči varuhinji ne bodo nič dosegli, prav isto velja za KPK. Samo dobrikanje in trepljanje po ramenih, rezultat pa je enak ničli. Kaj pa je Beli obroč naredil v primeru koroške deklice? Pa je imel vse možnosti.

Rad bi se zahvalil ministru Vinku Gorenaku, ki mu je s pomočjo vlade uspelo izpeljati tisto, kar mi je obljubil. Zato, ker je človek z velikim srcem. Takšnega sem ga spoznal pred letom in pol, ko se je začel ukvarjati z mojim primerom, in takšen je danes, ko je minister. Na koncu bi se rad zahvalil še svojim prijateljem, ki so me podpirali, mi pomagali ... Vsak je dodal kamenček v mozaiku, ki je pripeljal do te pirove zmage, a vseeno tako velike, da sem še komu odprl oči.

In kar je najpomembnejše, včeraj sem pri sebi nekaj začutil. Prvič po trinajstih letih sem šel med veliko množico ljudi, udeležil sem se Zbora za republiko in pri iskreni podpori ljudi sem se prvič po tolikem času, razbremenjen vsega, lahko iskreno veselil in smejal.