Četrtek, 14. 2. 2019, 13.05
5 let, 2 meseca
Magna: Kdo je nesojeni poslanec, ki šola vladajoče politike?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,79
18
Kdo je človek, ki pod vprašaj postavlja usodo proizvodnje v Hočah?
Gorazd Marinček je na lanskih državnozborskih volitvah kot kandidat stranke Solidarnost dobil vsega 28 glasov, poslovna slika (nevladnih) organizacij, ki jih je ustanovil in vodil, je jalova. A taisti Marinček, sicer upokojenec, je že drugič v dveh letih ustvaril malodane izredne razmere v zvezi z naložbo Magne Steyr v Hočah in na kolena spravil vladajočo politiko, ki zdaj na njegov predlog spreminja tako imenovani lex Magna.
Aktivist Gorazd Marinček je opozoril na zakonsko odstopanje pri okoljevarstvenem dovoljenju za naložbo Magne Steyr v Hočah. Ta po njegovem mnenju krši zakon o vodah, ki prepoveduje rabo ali skladiščenje nevarnih snovi na vodovarstvenih območjih.
Leben in Počivalšek klonila
Še lani so na okoljskem ministrstvu pojasnjevali, da gre pri Magni za izjemoma dovoljeno gradnjo in da se je zanjo izdalo vodno soglasje, torej, da ne krši zakona. Včeraj pa sta okoljski minister Jure Leben in gospodarski minister Zdravko Počivalšek sprejela Marinčka in v celoti sledila njegovemu predlogu, da vlada spremeni zakon o Magni tako, da "povozi" zakon o vodah.
Čeprav lahko njuno ukrepanje v določeni meri povezujemo tudi s časovno stisko, saj je Magna Steyr v preteklih dneh napovedala, da bo v primeru postopkovnih zastojev (na primer Marinčkove pritožbe) ustavila naložbo v Hočah, sta ministra s tem tudi vsaj deloma priznala, da obstaja tveganje, da je Magnino dovoljenje v neskladju z zakonom. Počivalšek bo zdaj državnemu zboru predlagal novelo dve leti in pol starega zakona o strateškem razvojnem območju državnega pomena Hoče - Slivnica, tako imenovanega lex Magna.
Gorazd Marinček zadnja leta migrira med politiko in okoljskim aktivizmom, a v politiki ni dosegel omembe vrednega rezultata.
Opozarjal že pred leti, ministrstvo neodzivno
Marinček je ministrstvo za okolje (vodila ga je Irena Majcen) že jeseni 2017 opozoril na neskladje Arsovih odločb z zakonom o vodah, a se problematike vse do zdaj ministrstvo ni lotilo.
Marinček, ki se sicer profilira kot okoljski aktivist, je sicer ljubiteljski legalist. "Odkar sem upokojen, imam čas in očitno sem zakonodajo bolje naštudiral kot tristo uradnikov na Arsu, ki tega člena zakona o vodah sistematično ne upoštevajo," pravi.
Ko se je leta 2017 pritoževal nad okoljevarstvenim soglasjem Magni Steyr, tega ni omenjal. Sam trdi, da takrat za zakonsko neskladje ni vedel, zdaj pa želi, da se to odpravi in da je Magna izjema. "Moj cilj je, da bo v Sloveniji na vodovarstvenem območju le Magnin obrat v obsegu 20 ali 30 hektarjev. Za preostalo območje bo torej zakon o vodah absolutno veljal, torej bo tam mogoče le ekološko kmetovanje, ne bo novogradenj, ne bo polivanja gnojevke iz plinarne v Črnomlju na belokranjske njive."
Nadalje Marinček zanika, da bi bila tarča njegovega delovanja prav Magna Steyr. "Na nepravilnosti sem opozoril že pred dvema letoma, a ni nihče ukrepal, zdaj pa se ustvarja vtis, da držim v šahu Magno Steyr. Krivda za nastalo situacijo je na strani države in tudi Magne same." Omenimo, da so po informacijah naših virov na neskladje že pred dvema letoma opozarjali celo ljudje iz kroga Magne Steyr, a so na ministrstvu za okolje do zadnjega, natančneje do včeraj, ustvarjali vtis, da ni nič narobe.
Obljubil, da se ne bo pritožil, a se je ognil zavezi
Da mu politični način delovanja ni tuj, dokazuje tudi način, kako je Marinček izigral zavezo vladi izpred dveh let.
Marinček meni, da bi moral gospodarski minister Zdravko Počivalšek, avtor posebnega zakona o Magni, zdaj poslancem poslati novelo, ki bi Magni izjemoma dovolila gradnjo na vodovarstvenem območju.
Leta 2017 se je Marinček prek društva Slovenski E-forum pritoževal na izdano okoljevarstveno soglasje, a je na koncu popustil. Takrat je z Magno in vlado podpisal dogovor, da tudi pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja ne bo oviral.
Ker je pozneje, kot pravi, izvedel za neskladje z zakonom o vodah, je ponovno zaprosil za status stranskega udeleženca v postopku izdaje dovoljenja. Le da tokrat ne prek društva Slovenski E-forum, ki je klavrno končalo z blokiranimi računi in dolgom do finančne uprave, novembra 2017 pa mu je okoljsko ministrstvo odvzelo status nevladne organizacije. Marinček zdaj nastopa prek novomeškega združenja Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov (Rovo).
Kdo je Gorazd Marinček?
Marinček pravi, da je poklicno pot začel z računalniškimi delavnicami - na teh naj bi kot študentka predavala tudi Violeta Bulc - že 20 let imata z ženo ekološko kmetijo. "Ona kmetuje, jaz pa sem strokovni," nam je dejal.
Po lastnih besedah je od 16. leta aktiven v politiki. Bil je predsednik Gibanja TRS, iz katerega se je leta 2014 rodila koalicija Združena levica. Tega leta je Marinček kandidiral na volitvah v državni zbor in dobil nekaj več kot tisoč glasov (dobrih sedem odstotkov). Pozneje je deloval v Gibanju TRS Matjaža Hanžka. Potem ko je ta marca 2015 postal predsednik preiskovalne komisije za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), je Marinčka povabil za strokovnega sodelavca, po lastnih besedah je pisal tudi govore poslanki Violeti Tomić.
Lani, že v pripravah na državnozborske volitve, se je Marinček ponovno politično aktiviral, in sicer se je priključil obujeni vstajniški stranki Solidarnost, ki jo vodi Uroš Lubej. Kampanjo so oprli na kazenske ovadbe zoper Boruta Pahorja, Franca Križaniča, Mateja Lahovnika zaradi Teš 6, ki jih je Marinček po lastnih besedah spisal sam. A mu to ni pomagalo: na volitvah je dobil le 28 glasov. Neuspeh pripisuje temu, da sta v njegovi enoti kandidirala tudi Milan Brglez in Luka Mesec.
Poleg Teš 6 in Magne Steyr je v preteklosti opozarjal tudi na domnevne nepravilnosti pri naložbi britanskega podjetja Ascent Resources, ki si (za zdaj neuspešno) prizadeva za pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj za povečanje črpanja plina v Petišovcih.
18