Vlada je sprejela predlog sprememb zakona o osnovni šoli. Kot je dejal šolski minister Igor Lukšič, so spremembe, ki segajo na štiri področja, v resnici malenkostne.
Predlog sprememb zakona o osnovni šoli predvideva preimenovanje nekaterih predmetov, "tako da ne bo več vzgojnih predmetov", je dejal Lukšič. Predmeti športna vzgoja, likovna vzgoja in glasbena vzgoja se bodo tako preimenovali v šport, likovno umetnost in glasbeno umetnost.
Drugi tuji jezik v zadnji triadi ne bo več obvezen
Obvezen prvi tuji jezik se bo po Lukšičevih besedah začel v drugem razredu, z možnostjo izbire v prvem. Drugi tuji jezik v zadnji triadi pa ne bo več obvezen, ampak izbiren, je pojasnil.
Številčno ocenjevanje se bo začelo v tretjem razredu
Prav tako predlog sprememb predvideva reorganizacijo nacionalnega preverjanja znanja, številčno ocenjevanje znanja pa se bo po predlogu začelo v tretjem in ne šele v četrtem razredu osnovne šole. Po seji vlade pa so v gradivu še pojasnili, da bo številčno ocenjevanje že v tretjem razredu po njihovih navedbah ohranilo ravnotežje v pomembnosti posameznih predmetov in upoštevalo individualne razlike med učenci. Tako bo lahko učenec tretji razred ponavljal, če bo ob koncu šolskega leta negativno ocenjen. V prvem in drugem razredu pa bo ocenjevanje še vedno opisno.
Kot je dejal Lukšič, so spremembe v resnici "malenkostne, mogoče se bo za koga individualno izkazalo, da so velike". Na vprašanje, ali je na eni od prejšnjih sej vlade Lukšič zahteval, da bi se standardi v šolstvu dvignili, Lukšič ni odgovoril.
S spremembami želijo zagotoviti večjo kakovost
Kot so pojasnili v gradivu po seji vlade, je cilj predlaganih sprememb zakona zagotavljanje večje kakovosti, zagotavljanje pogojev za večjo pravičnost osnovnošolskega izobraževanja ter zagotavljanje pogojev za optimalen in uravnotežen razvoj posameznikov.
Zakon uvaja tudi neobvezne izbirne predmete
Zakon poleg obveznih in izbirnih predmetov uvaja tudi neobvezne izbirne predmete. Tako se za učence širi možnost dodatnega spoznavanja vsebin, ki jih še posebej zanimajo. Učenci prvega razreda si lahko kot neobvezni izbirni predmet izberejo prvi tuji jezik. V četrtem, petem in šestem razredu pa lahko učenci izbirajo med drugim tujim jezikom in drugimi neobveznimi izbirnimi predmeti, pojasnjujejo. Ob tem dodajajo, da želijo z uvajanjem določenih neobveznih izbirnih predmetov že v drugem obdobju ustvariti pogoje za razvijanje specifičnih interesov in kompetenc učencev.
Poleg šestega in devetega razreda je nacionalno preverjanje znanja predvideno tudi za tretji in osmi razred in je obvezno za vse, razen za devetošolce. Kot pojasnjujejo, bodo z drugačno umestitvijo nacionalnega preverjanja znanja dane možnosti za uporabo rezultatov pri spremljanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela in pravočasno diagnosticiranje doseženega znanja učencev, ki daje možnost analize in ukrepanja za izboljšanje kakovosti znanja.
Predlog novele zakona predvideva tudi, da šola za učence v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom ne izvaja pouka neobveznih izbirnih predmetov, šola v naravi pa je po novem opredeljena kot del obveznega programa in drugih dejavnosti.
Vsi udeleženci pridobivajo temeljno znanje
S predlaganimi ukrepi se bo načelo pravičnosti uveljavljalo v smeri zagotavljanja enakih možnosti na vseh ravneh, kar pomeni, da vsi udeleženci pridobivajo temeljno znanje, najboljšim na nekem področju pa se omogoča, da polno izkoristijo svoje zmožnosti oziroma nadarjenost.
Pri pripravi novele je predlagatelj upošteval načelo racionalnosti in postopnosti, saj se bodo predlagane spremembe uveljavljale postopno, po predhodno izpeljanih pripravah, so še zapisali.
2
