Lovska zveza opozarja: Ne dotikajte se srnic, mame so v bližini!

Še večjo nevarnost srnicam predstavljajo kmetje pri košnji trave, samo lani so jih pokosili 831.

Srne svoje mladiče, medtem ko iščejo hrano, pustijo same na travniku. Nekateri ljudje zato mislijo, da gre izgubljene oziroma osirotele mladiče, in jih dobronamerno vzamejo v oskrbo. S tem ne kršijo le predpisov, temveč povzročijo nepopravljivo škodo, saj takšnega mladiča srna zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več, opozarjajo na Lovski zvezi Slovenije.

Če mama zazna vonj po človeku, mladiča ne sprejme Srne polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. V začetku srne mladiče, dokler jim še niso sposobni slediti, odložijo v visoko travo ali v drugo kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Srnin mladič je v tem času brez vonja in tako pretežno varen pred plenilci in psi. Pred nevarnostjo mladiče varujeta predvsem varovalna obarvanost in močan nagon pritajitve, pravijo na lovski zvezi.

A čeprav morda mladiček deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini, opozarjajo lovci. Zato je zelo pomembno, da se mladičev ne dotikamo, saj jim s tem zmanjšamo možnost vrnitve v naravo. Da bi mama srna sprejela nazaj tako "označenega" mladiča, ga je treba v naravo vrniti najpozneje v dveh dneh. Na zvezi opozarjajo, da naša zakonodaja ne dopušča, da bi takšna žival živela v ujetništvu.

Lani je pod kosami končalo 831 srnic, leta 2010 kar 1046 Druga nevarnost, ki preti številnim prostoživečim živalim v tem obdobju, pa je košnja. Zaradi košnje lahko nastanejo izjemno velike izgube, ne le mladičev srnjadi, ampak tudi drugih prostoživečih živali. Lovska zveza Slovenije je tako lani zabeležila 831 pokosov srnjadi, leto prej 828. Leta 2011 je pod kosami obležalo 744 srn, leta 2010 pa kar 1046. Vendar na zvezi opozarjajo, da gre pri teh številkah za evidentirane pokose, saj so prepričani, da je tega še veliko več.

Kmetje naj kosijo od sredine travnika proti robu Pokose lahko preprečimo s postavitvijo odvračal in pravilno košnjo, svetujejo lovci. Priporočajo, da kmetje dan pred košnjo na travniku postavijo preprosta strašila, namenska svetlobna ali zvočna odvračala ali pa naprave za odkrivanje mladičev. "Skoraj zagotovo se bo za žival tragično končala košnja od obrobja proti sredini travnika, saj se prostoživeča žival nagonsko pritaji in zadrži v sredini travnika," pravijo na zvezi. Pravilna košnja poteka od sredine travnika proti robu, žival pa ima na ta način čas, da se umakne.

Lovci opozarjajo tudi, da se, če med pokošeno travo, ki naj bi pozneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, veliko krme uniči. "Govedo, ki zaužije takšno krmo, lahko celo pogine," opozarjajo na lovski zvezi.