Ljubljana, zelena prestolnica z degradiranimi zemljišči

Ljubljana je lanskega junija v Köbenhavnu prejela naziv zelena prestolnica Evrope 2016. Projekt je leta 2008 nastal na pobudo Evropske komisije. Naziv vsako leto prejme mesto z visokimi standardi in prizadevanji za okoljske izboljšave ter trajnostni razvoj. Kot je v utemeljitvi zapisala Evropska komisija, si je Ljubljana naziv prislužila s trajnostnim napredkom v zadnjem desetletju. Nagradili so tudi oživitev mestnega središča in povečanje površin za pešce ter ohranjanje in varovanje zelenih površin.

Degradirani prostori v Ljubljani Ljubljana ima tudi težave, predvsem na področju degradiranih prostorov oz. zemljišč. To so območja, na katerih so zmanjšane prostorske, bivalne, gospodarske, socialne in kulturne razmere, kar vpliva tudi na bivalne razmere v mestu. Teh točk pa v Ljubljani ne primanjkuje.

"Prostori motijo meščane in mesto" Dolgo mirujoča gradbišča "na neki način motijo mesto in meščane. Pri tem je treba vedeti, da te mesto težko ureja samo, saj se srečuje z zakonodajnimi omejitvami glede posegov v zasebno lastnino, zaradi česar nima polnih pristojnosti za njihovo urejanje," pravi Maja Simoneti.

Dodaja: "Toliko časa smo si prizadevali za vzpostavitev zasebne lastnine, zdaj pa smo se v primerjavi z zahodnim svetom znašli v razmerah, kjer je občina za posege v zasebno lastnino, ki so v širšem javnem interesu, precej omejena."

Nujna bi bila podpora države Ob srečevanju z gradbenimi jamami, ki že leta zevajo po Ljubljani, meščani pogosto pričakujejo dejavnost občine, še izpostavlja krajinska arhitekta. "Poti še iščemo, a kot rečeno, so možnosti omejene, še posebej, če ni konsenza z lastnikom. Potrebo po ureditvi teh prostorov bi morala podpreti tudi država in tako omogočiti urejanje prostora v javnem interesu."

Gradbeni skelet tik ob Prešernovem trgu Med Čopovo in Knafljevim prehodom naj bi po projektih iz začetka tisočletja stala prestižna in atraktivna poslovna stavba s petimi stanovanji, ki so tedaj veljala za najdražja v Ljubljani. Gradnje niso nikoli dokončali, saj je investitor Polder Boruta Rezarja, znanega iz afere Zbiljski gaj, končal v stečaju. Danes je največja lastnica stavbe, na kateri je za 12 milijonov evrov hipotek, družba Le Nepremičnin, ki jo prek Condor Reala vodi lastnik Sportine Bahtijar Bajrović.

Hiša 8 obstala malo nad temelji Na Dalmatinovi, kjer je nekoč stala založba in tiskarna, nato pa sedež Založbe kaset in plošč, sta se celjski podjetnik Stanko Božičnik (SGP Nova) in ljubljanski arhitekt Vasja Mohar lotila ambiciozne gradnje osemnadstropne stavbe Hiša 8 s trinajstimi stanovanji, poslovnimi prostori in tremi kletnimi etažami.

Zapletov ni manjkalo zlasti zaradi globoke jame, gradnja je večkrat obstala, na koncu pa je Hiša 8 na zahtevo Hypo banke končala v stečaju.

Šumi: od kultnega lokala do parkirišča Nasproti ljubljanske Drame, potem ko so leta 2006 porušili bidermajersko stavbo nekdanje tovarne bombonov Šumi, kjer je bil med 70. in 90. leti prejšnjega stoletja ljubljanski legendarni lokal Šumi, dolgo zevala gradbena jama. Vse do predlani, ko so tam začasno uredili makadamsko parkirišče. To bo obratovalo, dokler ne bodo podpisali pogodbe o financiranju novega Šumija, vrednega 50 milijonov evrov.

Od megalomanskega novega Kolizeja do projekta Tivoli Nekdaj največjo ljubljansko stavbo Kolizej, ki je bila prvotno namenjena za potrebe vojske, pozneje pa so v njej uredili najemniška stanovanja, je leta 2003 kupil nepremičninar Jože Anderlič ter tam zasnoval 75-metrsko stolpnico z zasebno operno dvorano Musica Tivoli. Zgradbo je po dolgotrajnih bojih s spomeniškim varstvom v le tednu dni po pravnomočnosti dovoljenja za rušenje sredi poletja 2011 tudi porušil. A nove (še) ni zgradil. 130-milijonski projekt je ustavila komisija ministrstva za kulturo, ki je najvišjo točko stavbe določila pri 30 metrih. Lansko poletje je družba KIDReal predstavila nov projekt za stavbo, ki bo zgrajena v historičnem slogu. Graditi naj bi jo začeli letos.

Kriza v gradbeništvu odnesla Tribuno Nedokončan bo ostal, če ne bo večjih presenečenj, tudi stanovanjski kompleks na izvozu predora pod Grajskim gričem na Prulah. Gradnje se je lotil Kraški zidar, prvi zapleti pa so se začeli že ob izkopu oziroma zaščiti gradbene jame, zaradi katere so se povesili sosednji bloki. Projekt so pozneje zmanjšali, zaradi krize v gradbeništvu pa je Kraški zidar pristal v stečaju.

Namesto moderne železniške postaje makadamsko parkirišče Od Emonike, najambicioznejšega projekta v Ljubljani, ki bi poleg 27-nadstropne stolpnice vključeval tudi novo železniško in avtobusno postajo, je ostalo le še parkirišče in nekaj reklamnih panojev. Projekt bi moral zgraditi madžarsko-kanadski investitor Trigranit, ki pa je konec leta 2013 na dunajsko arbitražno sodišče vložil zahtevek za razdrtje pogodbe s Slovenskimi železnicami, ki so za projekt v javno-zasebnem partnerstvu prispevale zemljišče. Arbitražno sodišče je odločilo v prid železnic, ki želijo projekt tudi nadaljevati.

Primer: Cukrarna Nekdanja rafinerija sladkorja iz začetka 19. stoletja propada že več desetletij. Poskusov, zamisli in projektov za njeno oživitev je bilo že več. Eden od načrtov je bil, da bi tam bila negovalna bolnišnica in oskrbovana stanovanja. Temu je sledila zamisel o objektu pisarn mestne uprave, pozneje pa je nastal projekt kulturnega centra Cukrarna. A zgodilo se ni še nič od načrtovanega.

Belle vie: jama v središču Šiške Le nekaj sto metrov od propadajočega hotela Bellevue v Tivoliju, na območju nekdanje tovarne Slovenija vino, si je podjetje Energoplan zadalo načrt zgraditi za Ljubljano edinstven kompleks 200 stanovanj. A se je skoraj 50-milijonski projekt ustavil takoj po izkopu gradbene jame.

Ljubljanski gradbinec Energoplan je zaradi težav s Stožicami in težav financerke Abanke izvedel prisilno poravnavo. Projektna družba K Tivoli je pristala v rokah podjetja Iskra Impulse Anteja Bračića, ki pa projekta ni premaknil z mrtve točke.

Nikoli povsem dokončane Stožice Največji projekt javno-zasebnega partnerstva je tudi eden izmed nepremičninskih projektov, ki v Ljubljani najbolj bodejo v oči. Namesto nakupovalnega središča je danes, že šesto leto po dokončanju javnega stadiona in športne dvorane, ograjeno gradbišče nakupovalnega središča. Skoraj vsi izvajalci del so pristali v prisilni poravnavi ali stečaju, gradnjo Stožic pa so med drugim preiskovali tudi kriminalisti. Grep (Gradis G-Energoplan), glavni izvajalec projekta, ima za več kot 170 milijonov evrov neporavnanih obveznosti.

Mirujoče gradbišče bo oživil nov investitor? Od mestnih vrat do luksuznega hotela Severna mestna vrata ob Slovenski cesti na Bavarskem dvoru naj bi po načrtih tvorila Imorentova stolpnica pred Telekomom (78 metrov) ter S1, logično nadaljevanje S2, bolj znane kot stolpnice SCT (81 metrov). A je gradnja S1 obtičala, takoj po izdaji gradbenega dovoljenja in izkopu gradbene jame. Po letih samevanja je na pomoč priskočil srbski tajkun Miroslav Mišković, ki bo na tem mestu zgradil luksuzni hotel.

Urbani vrtovi v gradbišču: onkraj gradbišča Na dolgem zaprtem in mirujočem gradbišču ob Resljevi ulici je leta 2010 v okviru festivala scenskih umetnosti Mladi levi, ki ga organizira Zavod Bunker, v sodelovanju s KUD Obrat in okoliškimi prebivalci nastal urbani vrt. Na ta način je civilna iniciativa posegla na degradirano zemljišče v središču mesta. Na njem je s ciljem iskanja možnosti za kakovostnejše bivanje in aktivnejše urejanje in soupravljanje mesta oblikovala skupnostni prostor, kjer je poleg vrtnarjenja priložnost tudi za druženje, izobraževanje in kulturo.