Leskovar: "Pred družino je priznal, da me je posilil"

Kot desetletnega fantiča ga je trikrat posilil vodja planinskega društva na eni izmed ljubljanskih osnovnih šol. Polnoleten je prvič poiskal pomoč policistov. Nič se ni zgodilo, čeprav je pomočnica ravnateljice policistom potožila, da imajo težave s človekom, ker otipava otroke. Za pomoč jih je znova zaprosil leta 2008. Zasliševali so ga kot kriminalca, zato je odšel. Leto kasneje, ko je ugotovil, da njegov posiljevalec vodi turistično društvo in ima še vedno stike z otroki, je potrkal na njegova vrata. In izsilil priznanje. Njegova žrtev je bil zdaj 40-letni Steffen Leskovar iz Vodic. Ne zgodi se prav pogosto, da je žrtev tako strahotnega dejanja pripravljena pokazati svoj obraz. Kaj vas je gnalo k temu, da ste se razgalili? Ker je to edina pot, da se osvobodiš okov iz preteklosti, saj pomaga, če o tem govoriš. Žrtve običajno za vse krivijo sebe, za frustracije, alkoholizem; zaradi nerazjasnjene preteklosti nehote prizadeneš družino, svoje bližnje. Ker preprosto ne veš, zakaj počneš nekatere stvari. Zdi se mi, da moški takšne travme iz otroštva težje in počasneje predelajo. Se strinjam, predvsem zato, ker je precej prizadeta moškost, s tako sprevrženim dejanjem se pravzaprav kaže premoč, dominanca. A gre za to, da je bil eden teh mladoleten, ki mu je polnoletni moški uničil življenje. Nam lahko zaupate, kako je prišlo do posilstev? Ostalo ni pri enkratnem dejanju, temveč pri treh. Kot osnovnošolec sem obiskoval planinski krožek. Pri desetih letih smo šli na dvodnevni izlet na Govejk. Ko smo odšli spat, je legel k meni. Drugič smo bili na izletu v Kamniški Bistrici. Z izgovorom, da mi mora pokazati neko skalo, me je odpeljal na samo v gozd. Tretjič se je zgodilo pri njem doma. Zakaj pa ste odšli k njemu? K sebi je povabil več otrok z izgovorom, da nam bo dal papir šeleshamer, ki ga je bilo v tistem času težko dobiti. Mene si je pustil za konec, ko je druge otroke že poslal domov.

Se tako majhen otrok zaveda, kaj se mu dogaja? Zaveda se, da se je zgodilo nekaj, kar ni prav. A v teh letih si zmeden, poleg tega smo živeli še v nekdanji skupni državi, kjer se o samem seksu ni toliko govorilo. Zato sem to potlačil v eno posebno škatlo v malih možganih, saj nisem razumel, kaj se dogaja. Prej moram reči, da se mi je zdelo čudno.

Prvič ste o neprijetnih spolnih izkušnjah spregovorili pri 18. letih. Odšli ste tudi na policijo. Ja, ker sem do takrat vse tlačil globoko v sebi. Vse, kar so policisti naredili, je bilo, da je šel kriminalist skupaj z menoj na osnovno šolo. Tam je pomočnica ravnateljice kriminalistu povedala, da imajo težave s tem moškim, češ da so pripombe na račun tega, da otipava otroke, pa da ne vedo, kaj naj storijo. In da se jim je ravno javil, da bi spet vodil krožek. Lepo vas prosim, od takrat se ni zgodilo nič.

Kdaj ste povedali staršem, kako so oni sprejeli dejstvo, da je njihov otrok zlorabljen? Takoj ko sem prišel od policije, sem povedal tudi staršem in najbližjim, a mislim, da tega niso prav razumeli. Bilo je čudno, niso mi znali pomagati.

Nekaj let pozneje ste ponovno pomoč ponovni iskali pri možeh v modrem. Da, s temi travmami je tako; vsakih nekaj let me začnejo dejanja preganjati in takrat moram spregovoriti. Leta 2008 sem na policiji ponovno prijavil spolno zlorabo nad mladoletnim otrokom, ki bi jo policisti, sploh ker gre za osebo, ki je še vedno v stiku z otroki, morali zaslišati. No, kriminalist se je iz mene norčeval. Spraševal me je, ali sem krvavel med posilstvom, ali je storilec migal z boki, medtem ko je penetriral vame, in podobno. Res je, da sem na policijo prišel opogumljen z dvema pivoma, a on je po tem sklepal, da lažem. V obraz mi je jasno povedal, da mi nič ne verjame in da lažem. Kaj mi je ostalo drugega, kot da sem vstal in odšel. Tisti trenutek se mi je sistem vrednot povsem sesul, razmišljal sem, da je edini izhod samomor. Da se z avtom zaletim v policijsko postajo na Trdinovi.

Vendar ste na srečo še živi. Naslednji dan sem v neki oddaji zagledal Matica Munca in ga takoj obiskal ter ga prosil za pomoč. Čez dva dni sva stopila do Tatjane Mušič, odgovorne za mladoletniško kriminaliteto, saj sem hotel prijaviti kriminalista A. Š.. Rekla je, da ni dobro, če prijavim kriminalista, in da naj sam prijavim čim več dokazov zoper storilca. Halo, a je to moje delo!?

Storilca bi lahko, glede na to, da je zadeva zastarala, da bi ga preganjala država, civilno tožili. Lahko bi, a se za to nisem odločil. Potem pa sem nekega dne ugotovil, da je gospod predsednik nekega "olepševalnega" turističnega društva in da ima še vedno stik z otroki. V navalu čustev in jezen, ker nihče nič ne naredi in ker si nisem mogel dovoliti, da bi zaradi mojega molka zlorabil še kakšnega otroka, sem se odpeljal kar k njemu domov.

Kako se je odzval? Tisti trenutek ga ni bilo doma, odprla mi je žena, doma je bil še sin. Potem so ga poklicali po telefonu in vrnil se je domov. Ko me je zagledal v kuhinji, je prebledel in se sesedel. Izsilil sem, da je pred družino priznal svoja nagnusna dejanja. Ženo in sina sem moral jaz tolažiti, tako sta bila presunjena.

Je bilo priznanje vse, kar ste zahtevali od njega? Obljubil je, da ne bo več zlorabljal otrok, a jaz sem mu rekel, da dokler mu stoji, je za vse otroke potencialna pošast. Zahteval sem, da odstopi z vseh funkcij, kajti kot sem že povedal, bil je predsednik turističnega društva.

In še vedno je. No, to je pa bistvo problema. Policija ima prijavo o zlorabi v predalu že dvajset let, gospod pa še vedno dela z otroki. Tudi če se šteje od trenutka, ko je bila z zadevo seznanjena Tatjana Mušič, je zdaj že tretje leto, pa nič. Zato sem tudi sam trkal na vrata, ker sem ugotovil, da tej državi ni čisto nič mar zame, da ne bodo storili nič. In tudi pedofilu sem dejal, da prihajam v imenu armade otrok, ki jih je posilil. Če ne bi nič storil, bi imel zelo slabo vest. Zato pa me kaznujejo takoj, ko narobe parkiram, da le pedofil lepo uživa radosti življenja.

Poznate še kakšno žrtev spolnega napada? Še najmanj šest moških, to je katastrofa in za majhno Slovenijo velik pojav izrojenosti. A to družbe očitno ne zanima, ne vem, kdo bo zaščitil otroke, če jih država očitno ne želi.

Torej ste za to, da se pedofile javno razgali? Seveda, sam sem tudi obvestil župana občine, v kateri živi ta moški, da naj mu vzamejo vse funkcije, ki jih v občini ima, saj je tako nevaren otrokom. A mi je župan odgovoril, da njegove pristojnosti v društva ne segajo. Tako si je opral roke. Upam, da se majhna občina zaveda odgovornosti do otrok, ki živijo v njej.