Kramarju bo država del milijonske nagrade vrnila z obrestmi (video)

Ustavno sodišče je razveljavilo 12. člen zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize. Presodilo je, da ni bilo izkazano, da bi javna korist zahtevala povratno učinkovanje zakona.

Zakon je povratno obremenjujoče posegel v pravne položaje zavezancev Člen določa, da se zakon uporabi za dohodke po tem zakonu, prejete od 1. januarja 2009 naprej. Zakon je začel veljati 6. oktobra 2009, veljal pa je do konca leta 2010, torej za dohodke v letih 2009 in 2010.

Ustavno sodišče, ki je o zakonu odločalo na podlagi zahteve upravnega sodišča, je ugotovilo, da je zakon s tem, ko je v davčno osnovo vključil tudi dele dohodkov, ki so jih zavezanci prejeli med 1. januarjem in 5. oktobrom 2009, torej pred uveljavitvijo zakona, in so bili že obdavčeni z dohodnino, povratno obremenjujoče posegel v pravne položaje zavezancev.

Ti namreč od prejema posameznega dohodka upravičeno pričakujejo, da bo ta dohodek obremenjen le z davkom, ki ga je predpisovala v tistem trenutku veljavna zakonodaja in da bodo lahko s preostankom dohodka prosto razpolagali, utemeljuje sodišče.

Zakon je določal 49-odstotno obdavčitev dohodkov nad določeno višino Ustavno sodišče meni, da uvedba davka za nazaj ne more nadomestiti zakonskega urejanja sistema nagrajevanja članov poslovodstev in nadzornih organov. Za razveljavitev omenjenega člena je bilo šest ustavnih sodnikov, proti so bili trije.

Zakon je bil sprejet po tem, ko je nekdanji predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Marjan Kramar s položaja odšel z milijonom evrov nagrade. Zakon je veljal do konca leta 2010 in je določal 49-odstotno obdavčitev dohodkov nad določeno višino: pri plačah npr. v višini nad 12.500 evrov mesečno, pri nagradah pa nad 25.000 evrov letno. Skupaj z dohodnino je obdavčitev tako znašala okoli 90 odstotkov.

Pričakovati je, da bo morala država skupaj z obrestmi vrniti del dohodkov, ki so jih zavezanci prejeli med 1. januarjem in 5. oktobrom 2009 ter so bili na podlagi zakona dodatno obdavčeni. Po prvi oceni ministrstva za finance bi morala država, če bi sodišče v vseh upravnih postopkih odločilo v korist zavezancev, plačati med enim in 1,3 milijona evrov, je po razglasitvi odločitve novinarjem dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar. Konkreten znesek bo znan po koncu postopkov.

Parlamentarne stranke v odzivu na odločitev sodišča pravijo, da je treba odločitev spoštovati. Sprašujejo pa se, kako je bila lahko nagrada nekdanjemu vodji NLB sploh dodeljena, in menijo, da bi bilo moralno, da bi jo vrnil.

Do odločitve sodišča kritični v Zaresu Do odločitve ustavnega sodišča pa so kritični v izvenparlamentarnem Zaresu, ki je bil v času sprejema zakona del Pahorjeve vlade. Kot je izpostavil predsednik te zdaj zunajparlamentarne stranke Pavel Gantar, argumenta, da gre za razveljavitev določbe zakona z retroaktivnim učinkom, ne morejo sprejeti, saj se je povišana davčna obveznost nanašala na prihodke v tekočem davčnem letu - "to je v letu 2009 in je torej kvečjemu posegala v upravičenčeva pričakovanja, ni pa mu obdavčila prihodkov za nazaj, recimo za leto 2008".

Vodja poslancev PS Jani Möderndorfer je dejal, da odločitve ustavnega sodišča jasno govorijo, da je treba takšne rokohitrske rešitve, ki so trenutno sicer lahko zelo všečne javnosti, resno premisliti glede na posledice. "Predvsem pa naj se tu zamislijo tisti, ki so te odločitve predlagali in na koncu tudi sprejemali," je dejal.

Poslanec SDS Andrej Vizjak je "zgrožen, da bodo očitno tisti, ki so povzročili največ problemov oz. to ogromno bančno luknjo in obremenili bodoče rodove za milijarde evrov, še pokasirali milijonske nagrade". V izjavi je izrazil mnenje, da ustavno sodišče očitno ni presojalo javnega interesa.

Lukšič za zakonodajne spremembe Prvak SD Igor Lukšič pravi, da je eno pravni sistem, katerega vrh je ustavno sodišče, drugo pa etična dimenzija oz. zdrava pamet. "Torej, kako je lahko direktor upravičen do nagrade, če vidimo, da je ta banka poslovala izrazito slabo. To je nekaj, na kar bi moral takratni nadzorni odbor in še kdo odreagirati," meni.

Predsednik države Borut Pahor, ki je bil v času sprejemanja zakona predsednik vlade in SD, je v pogovoru za časnik Finance dejal, da bi "negiral samega sebe", če bi rekel, da mu ni žal, da so sprejeli Kramarjev zakon. "Mi smo takrat presojali, da je javni interes nad načelom retroaktivnosti, ampak ustavno sodišče je odločilo drugače in to odločitev moramo spoštovati," je dejal Pahor.

"Gre za očiten primer dveh napak" Vodja poslancev DL Rihard Braniselj je povedal, da gre za očiten primer dveh napak. Prva je bila ta, da je bil zakon sploh sprejet, ker je bil po Branisljevih besedah neustaven že v času sprejemanja. Druga pa je ta, da do izplačila oz. dodelitve te nagrade nikoli ne bi smelo priti. SLS odločitev ustavnega sodišča spoštuje. Želi pa opozoriti predvsem na simboliko primera dodelitve milijonske nagrade Kramarju.

Jurša: Ampak bojim se, da taki gospodje nimajo morale Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je dejal, da v poslanski skupini niso zadovoljni s to odločitvijo, ampak da je treba odločitev ustavnega sodišča spoštovati. "Saj v končni fazi je bila zadeva sprejeta za nazaj in že ko se je sprejela, se je na nek način vedelo, da bo ustavno sodišče to zadevo obravnavalo in bo šla rešitev težko skozi," pravi Jurša.

V NSi spoštujejo odločbo ustavnega sodišča. Kot so povedali, pa menijo, da bi moral Kramar potrkati na svojo vest in nagrado vrniti.