Sreda, 18. 5. 2022, 12.00
1 leto, 11 mesecev
Golob: Šli bomo po nekoliko drugačni poti. Mesec začasno na ministrstvo za delo. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
195
Poslanska skupina SDS je vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejetju predloga zakona o spremembah zakona o vladi, kar pomeni, da verjetno dodatna ministrstva še ne bodo takoj ustanovljena. Nova vlada je lahko potrjena 3. junija, a le v zdajšnji obliki in z zdajšnjim številom ministrstev. SDS je vložila tudi predlog za posvetovalni referendum o spremembah zakona o RTVS.
"24. aprila so ljudje zelo jasno povedali, da ne želijo več vlade pod vodstvom Janeza Janše. Da ne želijo vlade, v kateri sodelujejo stranke, ki jim je narodov blagor manj pomemben. Danes smo kot koalicija vložili zakon o novi vladi, da bi povečali ministrstva in oblikovali tri nova. Danes smo videli tudi, kaj pomeni konstruktivna opozicija, ki naj bi želela sodelovati. To so tisti, ki se kot poraženci ne želijo umakniti s svojega položaja. To niso manevri, ki bi kakorkoli zaustavljali delo in postavitev nove vlade po načrtih," je v izjavi za medije povedal Robert Golob, predsednik stranke Gibanje Svoboda in najverjetnejši novi mandatar.
"Resda bomo šli po nekoliko drugačni poti, ampak šli bomo enako hitro," je Golob napovedal po tem, ko je stranka SDS danes vložila pobudo za posvetovalni referendum na zakon o vladi, s katerim so stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica predlagale reorganizacijo vlade s spremenjenimi pristojnostmi in tremi dodatnimi resorji.
Golob: Ne bomo izgubili niti dneva
Golob je napovedal, da bodo ministrski kandidati, ki so po veljavnem razrezu ostali brez resorja, na obstoječih ministrstvih prevzeli vlogo državnih sekretarjev. "Ne bomo izgubili niti dneva," je dejal. Oblikovanje vlade, kot so si jo zamislili, pa pričakuje v roku 45 dni, saj lahko DZ o predlogu za referendum odloča šele po 30 dneh.
Glede možnosti zlorabe instituta referenduma je ocenil, "da je čisto mogoče, da bomo imeli stanje permamentnih referendumov".
"Eno izmed ministrstev je za podnebje, ki je največji izziv človeštva, drugo je ministrstvo za solidarno prihodnost oz. medgeneracijski dialog, saj želimo zagotoviti neprofitna stanovanja za mlade in na drugi strani varno starost in oskrbo starejših. Tretje ministrstvo je za visoko šolstvo, raziskave in inovacije, torej so to tri ministrstva, ki so usmerjena v prihodnost," je povedal Golob.
"Vlada v odhodu ne priznava poraza in rezultata volitev in posvetovalni referendum uporablja za celjenje lastnih ran, po vseh načrtih bomo 3. junija začeli delo nove vlade," je povedala Tanja Fajon, predsednica stranke SD.
"Desna opozicija je danes vložila predlog za sklic posvetovalnega referenduma o sestavi vlade. S tem je pokazala, da pozablja, da smo o tem, kakšno vlado želimo imeti, že imeli referendum 24. aprila," je dodal Luka Mesec, koordinator stranke Levica. "3. junija bi moral prevzeti resor za solidarno prihodnost, ki je bil za kakšnih 45 dni odložen, zato bom namesto tega prevzel resor za delo, družino in socialne zadeve," je povedal Mesec.
Kaj je Golob povedal o ministrstvih?
"Mesec bo začasno prevzel resor za delo, družino in socialne zadeve. Podnebje ostaja na področju infrastrukture in ga bo vodil Bojan Kumer, profesor Igor Papič pa prevzame ministrstvo za šolstvo in šport. Preostali trije ministri se bodo na teh ministrstvih pojavili kot državni sekretarji," je dodal Golob.
"Danes podžigajo Slovenijo, ker se ne morejo sprijazniti z rezultati volitev. V 30 dneh se odločitev, ali se gre na referendum, pojavi v državnem zboru, v 45 bi lahko novi zakon šel čez zakonodajno sito," je povedal Golob.
"Podpis koalicijske pogodbe je predviden za torek," je dodal Golob.
Golob tudi o kritikah koalicijske pogodbe
Robert Golob se je na očitke, da koalicijska pogodba stiska gospodarstvo v kot odzval z besedami: "Nočemo biti država hlapcev in ne bomo!" Dodal je, da koalicijska pogodba predvideva vključevanje zaposlenih v delovanje podjetij. Veseli ga, da imajo popolno in soglasno podporo sindikatov ter predstavnikov delavcev.
Glede kritik pravi, da se lahko le nasmehne in doda, da so ti časi za nami in da se ne bodo vrnili. Kritike so letele tudi na del koalicijske pogodbe, ki obravnava zdravstvo, med njimi tudi ukinitev popoldanskega dela zdravnikov. Golob odgovarja, da dobivajo pohvale "uporabnikov zdravstva, torej ljudi, ki majo dovolj tega, da javno zdravstvo ne deluje". Ljudje pozdravljajo ukrepe, ki bodo pripomogli k temu, da se bo javno zdravstvo začelo zavedati in opravljati svojo javno funkcijo, pravi.
Kritike pa po Golobovem mnenju prihajajo s strani izrazite manjšine med zdravstvenimi delavci. "V bistvu jih nekateri stanovski kolegi izkoriščajo. Tisti, ki so najbolje plačani in ki služijo še ob strani," je zaključil Golob.
SDS vložila tudi predlog za posvetovalni referendum o spremembah zakona o RTVS
Potem ko so poslanci SDS vložili predlog za posvetovalni referendum o zakonu o vladi, so enak predlog podali tudi za spremembe zakona o RTVS. S tem se bo tudi postopek odločanja o tem predlogu, ki ga je koalicija danes nameravala zavrniti, zavlekel.
Vonta: Reorganizacija vlade ne bo imela finančnih posledic
"Kolegu Krivcu se zahvaljujem za ponujeno roko pomoči. Vem, da gre za iskreno ponudbo, vem, da je to iskrena sintagma, posebej v luči tega, da ste vložili zahtevo za posvetovalni referendum zakona o vladi, ki bo povzročila le to, da bomo 30 dni zamujali z našimi načrti. Mislim, da je prav, da ljudje to vedo. Mislim, da je prav, da ljudje to vedo – kaj pomeni ponujena roka pomoči kolega Krivca oziroma stranke SDS, za katero se vam res zahvaljujem," je kot prva govorka na današnji seji dejala Tamara Vonta, predstavnica predlagatelja zakona iz Gibanja Svoboda.
Poudarila je še, da reorganizacija vlade ne bo imela finančnih posledic, saj bodo ministrstva delovala znotraj že določenih finančnih okvirov. Prav tako ne bo dodatnega zaposlovanja kadrov, "kot si ga je z nekaj sto razpisanimi delovnimi mesti v javni upravi tik pred odhodom privoščila sedanja vlada".
SDS: Preveč bo zmede pri razumevanju in delitvi pristojnosti
O vložitvi posvetovalnega referenduma s prvopodpisanim Danijelom Krivcem so se v SDS pred današnjo sejo pogovarjali na seji poslanske skupine. Predlagane spremembe zakona o vladi, s katerim koalicija veča število ministrstev, ocenjujejo kot nerazumne.
"Število in razrez ministrstev sta se delala na podlagi interesov in posameznikov prihodnje Golobove koalicije, in ne na podlagi vsebinskih ter programskih prioritet. Za prihodnjo vlado so prioriteta ministrski in preostali fotelji, ne vsebina," je komentiral Krivec.
"Kot obrazložitev za povišanje števila ministrstev navedete primere treh držav. Povišanje s 17 na 20 ministrstev obrazložite s tem, da ima Francija 16, Poljska 17 in Irska 17 ministrstev. S to argumentacijo me težko prepričate," pa je dejal Anže Logar iz SDS, ki je takole komentiral ustanovitev treh novih ministrstev:
.@AnzeLog: Pravite, da je ustanovitev treh novih ministrstev nujna, ker bodo ta ministrstva podpirala glavne prioritete nove vlade in potem v #GibanjeSvoboda govorite samo o ministrstvu #LukaMesec, saj je bilo to ministrstvo očitno ustanovljeno izključno za njega. pic.twitter.com/tDPBt0olxa
— SDS (@strankaSDS) May 18, 2022
V SDS menijo, da povišanje števila ministrstev prinaša finančne posledice ter neučinkovito in neoperativno vlado. "Državnemu zboru Republike Slovenije predlagamo, da se na posvetovalnem referendumu zastavi vprašanje: 'Ali ste za to, da se poveča število ministrstev in da zato Državni zbor Republike Slovenije sprejme Predlog zakona o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije, EPA 37-IX?'" pa so v SDS zapisali v sporočilu za javnost.
"Predlagatelji navedene zakonske spremembe v številu ministrstev in porazdelitvi njihovih resorjev utemeljujejo z navedbo, da zdajšnja struktura vlade zaradi spremenjenih družbenih razmer in potreb gospodarstva, okolja, izobraževanja in drugih družbenih dejavnikov zahteva drugačno prilagoditev in odzivnost ministrstev kot državnih upravnih organov. Predlagatelji pri tem ne pojasnijo, katere so te spremenjene družbene razmere in v čem se kažejo te domnevno spremenjene potrebe gospodarstva oziroma okolja. Prav tako ne pojasnijo, kaj konkretno predstavljajo 'drugi družbeni dejavniki'," so še navedli.
Iz predloga zakona o vladi, ki so ga v parlamentarni postopek vložili Gibanje Svoboda, SD in Levica, se po mnenju SDS kaže neracionalna širitev števila ministrstev, katerih koordinacija bo zaradi njihovega obsega precej zahtevnejša, posledično pa bo manjša tudi učinkovitost opravljanja nalog v posameznih resorjih, "saj bo (pre)obširna državna uprava težko obvladljiva tudi z vidika nadzora, veliko zmede pa bo povzročene tudi pri razumevanju in delitvi pristojnosti med dozdajšnjimi in novoustanovljenimi ministrstvi, posebej še med ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in ministrstvom za tako imenovano solidarno prihodnost", še menijo.
Vprašanje delitve pristojnosti bo po njihovem aktualno tudi med ministrstvom za okolje, podnebje in energijo ter ministrstvom za infrastrukturo in ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, ki je po novem prikrajšano za šport, ki so ga predlagatelji spremembe zakona o vladi povsem nesistemsko umestili v resor gospodarstva.
NSi: Najprej naj spoznajo vsebino obstoječih ministrstev
Kot je dejala Vida Čadonič Špelič, ima vsaka koalicija pravico, da si oblikuje vlado, a so do takšnega povečanja vseeno zadržani, poroča STA.
Dejala je, da bi bilo bolje, če bi nova vlada najprej zasedla obstoječa ministrska mesta in spoznala njihove vsebine. Tudi njih je zmotila ustanovitev ministrstva za solidarno prihodnost, predvsem pa uvedba pojma ekonomske demokracije, ki po besedah poslanke lahko pomeni oživljanje modela samoupravljanja iz prejšnje države.
SD: Cilj je na mestu za vse naloge nove vlade
Da predlog sledi cilju vzpostavitve učinkovite organizacijske strukture ministrstev, ki bo zagotavljala operativno in uspešno izvajanje nalog nove vlade, pa je poudaril poslanec SD Jani Prednik. Operativna vlada je po njegovih besedah potrebna za to, da se čim hitreje odzove na problematiko zdravstvenega sistema, vzpostavitev dialoga s sindikati in delodajalci, problematiko podnebnih sprememb ter za hitrejši regionalni razvoj.
Levica: To so še zadnji izdihljaji te vlade
Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec meni, da gre pri SDS za "prazno dobro voljo" in da je jasno, da gre za zavlačevanje postopkov. Zakon o vladi po njegovem mnenju ni stvar, za katero bi bilo treba preverjati voljo ljudstva, predvsem ne tik po volitvah, "ko so se ljudje odločili in povedali, komu zaupajo".
Če bi vložili zahtevo za posvetovalni referendum, bi to po njegovem mnenju postopke oblikovanja vlade zavleklo za kakšen mesec. Zavlačevanje opozicije pa je načrt odhajajoče vlade, "kupovanje časa, da nadaljujejo te svoje koruptivne zadeve, saj lahko vidimo razpise in kadrovanja, ki se še odvijajo", je dejal. "To so še zadnji izdihljaji te vlade in seveda si želijo čim daljši čas," je dejal Vatovec.
"Po rušilnem cunamiju vlade Janeza Janše potrebujemo čimprejšnjo stabilizacijo razmer v državi ter sprejetje ukrepov in zakonov, ki bodo vodili k ponovni okrepitvi socialne države, obnovi demokracije in s tem k izboljšanju standarda in kakovosti življenja ljudi," pa je na današnji seji dejala poslanka Levice Nataša Sukič.
195