Kosova komisija predstavila poročilo za leto 2007

Komisija je edini organ, ki poskuša omejevati korupcijo Po Kosovi oceni je komisija za preprečevanje korupcije še edini organ v Sloveniji, ki poskuša načrtno preprečevati in omejevati korupcijo, hkrati pa tudi edini organ, zaradi katerega mednarodna skupnost še verjame, da Slovenija "sploh kaj dela na tem področju". Pri tem je po njegovih besedah najbolj zaskrbljujoče to, da do zavestnega in očitnega kršenja pravno-etičnih norm vse pogosteje prihaja v nekaterih državnih organih, med njimi tudi v tistih, "ki bi morali preganjati tovrstna dejanja". Nasprotno pa Kosa veseli, da se splošna ozaveščenost državljanov o korupciji izboljšuje.

Reševanje slabe polovice prijav je komisija odstopila pristojnim organom Od 595 lani prejetih prijav jih je komisija v nadaljnje reševanje pristojnim organom odstopila 234. Od teh jih je 150 poslala v nadaljnje reševanje generalni policijski upravi, 21 pristojnemu državnemu tožilstvu, 19 računskemu sodišču, preostale pa različnim ministrstvom.

Na podlagi prijav in vprašanj je komisija lani izdelala in objavila tudi 58 načelnih mnenj, tri mnenja in tri pojasnila o nezdružljivosti funkcij, omejitvah poslovanja, darilih, nadzoru nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, konfliktu interesov in korupciji po definiciji. Od omenjenih 58 načelnih mnenj je v kar 37 mnenjih ugotavljala, ali določeno ravnanje ustreza definiciji korupcije, kot je določena v zakonu o preprečevanju korupcije, pri čemer je ugotovila, da je bilo 28 ravnanj takšnih, ki so ustrezala definiciji korupcije.

Stanje se poslabšuje Stanje na področju korupcije na splošno poslabšuje. Slednje po njegovih besedah kaže tudi javnomnenjska raziskava, ki jo je komisija naročila pri agenciji Ninamedia. "Raziskava je pokazala, da je v letošnjem letu odstotek anketirancev, ki mislijo, da je korupcija v Sloveniji velik problem, največji doslej. Tako jih namreč meni kar 62,4 odstotke, medtem ko jih je lani tako menilo zgolj 53,2 odstotka," je povedal Kos.

Manj ljudi, ki bi prijavili sum korupcije

Po njegovih besedah upada tudi odstotek ljudi, ki bi prijavili sum korupcije. "Kot razlog za to anketirani povečini navajajo, da ne verjamejo, da bodo organi, če bodo prijavili sum korupcije, sprožili nadaljnjo preiskavo, kar kaže na to, da ljudje ne zaupajo v institucije države," ocenjuje Kos in dodaja, da je to izrazita "nezaupnica državi".

Anketa: Protikorupcijska kultura državljanov se krepi Na drugi strani pa predsednika komisije veseli, da je anketa pokazala, da se protikorupcijska kultura državljank in državljanov krepi ter da ljudje čedalje bolj zaupajo komisiji. Komisija je po njegovih besedah tudi tista, za katero so ljudje prepričani, da ob medijih največ naredi na področju boja proti korupciji.

Anketa: 60 odstotkov novinarjev meni, da je korupcija neizbežen del slovenske družbe

Sicer pa je komisija predstavila tudi anketo o korupciji, ki je bila izvedena med novinarji. Anketa je pokazala, da 60 odstotkov anketiranih novinarjev meni, da je korupcija neizbežen del slovenske družbe. Večina anketiranih meni, da je razlog sprejemanja podkupnin predvsem v neprofesionalnosti nekaterih novinarjev. Skoraj polovica novinarjev sicer za pojav podkupovanja med novinarji še ni slišala.

600.000 evrov za delovanje v letu 2007

Komisija za preprečevanje korupcije je lani za svoje delovanje porabila okoli 600.000 evrov, kar je po besedah Kosa devet odstotkov manj kot leta 2005 in 4,4 odstotka manj kot leta 2006. Konec lanskega leta je bilo na komisiji redno zaposlenih deset ljudi, komisija pa ima tudi štiri pogodbene sodelavce.