Kos pri ministru iz Janševe vlade ugotovil korupcijo

Kot je ugotovila komisija, je minister vplival na izbiro ponudnika najema prostorov za izvajanje storitev, povezanih z delovanjem ministrstva. Minister je bil s ponudnikom, izbranim šele pri tretji izbiri, v zasebnem poslovnem razmerju zaradi prodaje nepremičnine, kar pa ustreza zakonski definiciji korupcije, so sporočili iz komisije. Komisija je dve prijavi o sumu korupcije pri enem od bivših ministrov sprejela v obravnavo lani in takrat pozvala državni organ, da odgovori na navedbe iz prijave. Prav tako je komisija pridobila zemljiškoknjižni izpisek za nepremičnino, ki je bila predmet poslovnega razmerja med ministrom in izbranim ponudnikom. Razpis v dnevnem časopisu Iz prijave in zbranega gradiva izhaja, da je bil leta 2007 v dnevnem časopisu objavljen poizvedbeni razpis za najem poslovnih prostorov za izvajanje storitev, povezanih z dejavnostjo državnega organa, v katerem je omenjeni javni funkcionar opravljal funkcijo ministra.

Na razpis sta se prijavila dva ponudnika Na razpis sta se prijavila dva ponudnika. Izbirna komisija, ki jo je imenoval, je kot ustrezno ocenila ponudbo podjetja A. V zapisu o ogledu ponujenih prostorov je natančno obrazložila, kaj so prednosti izbrane ponudbe in kaj so razlogi, zaradi katerih je sprejela odločitev, da ponudba neizbranega ponudnika B ni primerna.

Neizbrani ponudnik vložil zahtevo za obrazložitev Neizbrani ponudnik B je potem preko odvetnika vložil zahtevo za obrazložitev in jo poslal tudi ministru, ki si je prostore obeh ponudnikov osebno ogledal in komisiji predlagal, da ponovno odloča in izbere ponudnika B. Člani izbirne komisije so predlog ministra zavrnili in so vztrajali pri ugotovitvah in prvi izbiri. Minister je po enem letu imenoval novo komisijo, ki je njegovim prizadevanjem ugodila in izbrala ponudnika B, s katerim je bila nato sklenjena najemna pogodba.

Komisija tudi prejela prijavo o sumu konflikta interesov Protikorupcijska komisija je decembra lani prejela tudi prijavo o sumu konflikta interesov in korupcije v vodstvu enega od javnih zavodov v lasti več občin. Omenjeni zavod opravlja lekarniško dejavnost. Oseba, ki je bila v času sprejema in obravnavanja prijave direktorica javnega zavoda, opravlja hkrati dodatno delo z namenom pridobivanja dohodkov pri drugem gospodarskem subjektu v zasebni lasti, ki pa poslovno sodeluje z javnim zavodom, katerega sedaj ta oseba vodi.

Po oceni komisije ravnanje direktorice javnega zavoda predstavlja kršitev Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev, s tem pa gospodarski subjekt v zasebni lasti pridobiva premoženjsko korist, kar skupaj ustreza definiciji korupcije.

V komisiji ugotavljajo, da oddaja poslovnih prostorov v nenamensko uporabo in brez soglasja župana občine predstavlja kršitev določb odloka o ustanovitvi javnega zavoda in pogodbe o prenosu sredstev občine v upravljanje javnemu zavodu. Na ta način je odgovorna oseba najemniku poslovnih prostorov omogočila pridobitev premoženjske koristi, kar predstavlja koruptivno dejanje.