Komentar: Prvič, drugič, tretjič, končno!

Poslanec in slovenjgraški župan Matjaž Zanoškar, ki je mencal in mencal, se odločil za kandidaturo in se potem spet premislil, je očitno preteklost. Zlasti za prvega ministra, ki z omenjenim predlogom tudi nikoli ni bil zadovoljen, zato tudi ne bi dobil njegove, niti koalicijske podpore. Matjaž s Koroške, pa ne kralj Matjaž iz Podpece, se je odločil edino pravilno, da se ne gre več in naj zato glavo njegovemu strankarskemu šefu Karlu rešuje kdo drug. Zdaj sta na kadrovskem rešetu Desusa nova kandidata: Roko Žarnić in Miran Gajšek. Zlasti slednji, ki naj bi veljal za favorita ljubljanskega župana Zorana Jankovića, je že po objavi imena povzročil val negodovanja in nezadovoljstva. Pa ne, da ne bi bil strokovnjak in uveljavljen v slovenskih urbanističnih krogih, to sploh ni težava. Večjo težavo pomeni pravnomočna obsodba iz časov, ko je služboval še v Celju, kjer je bil zaradi zlorabe uradnega položaja v korist tretje osebe obsojen na štiri mesece pogojno, za obdobje dveh let. Pa to očitno ni edini greh v »življenjepisu« Mirana Gajška, ki v ljubljanski mestni občini zdaj načeluje oddelku za urbanizem. Podpisan naj bi bil pod soglasje za nezakonito gradnjo stanovanjskega objekta pod Šmarno goro. Krajani naj bi za to že kazensko ovadili okoljsko ministrstvo in mestno občino Ljubljana. Je torej Miran Gajšek zares prava in sploh edina prava izbira? Če mu že strokovnih referenc za okoljskega ministra menda ne manjka. Ali ne bi bila njegova izbira vsaj moralno in etično sporna? Verjamem, da se prvi minister tega še kako dobro zaveda, saj prav Borut Pahor ponuja nove standarde ravnanja in obnašanja, vsaj tako nas venomer opozarja. Premier se zagotovo tudi zaveda, da je protikandidat Mirana Gajška Roko Žarnić, univerzitetni profesor z ljubljanske gradbene fakultete, strokovnjak za gradbene materiale in potresne konstrukcije, povsem nepopisan politični list. Je torej on zares primeren za okoljskega ministra? Minister je konec koncev predvsem in najprej politik! Pahor pa želi tudi kompetentnega človeka z referencami, ki bo napravil malce več reda na še kako pomembnem okoljskem ministrstvu in znal poiskati odgovore na vse številčnejše sodobne izzive okoljevarstva in sploh posegov v prostor. Je torej Roko Žarnić pravi izbor? Prvi minister bo na koncu izbral, že v teh dneh pa naj bi bil v poslanskih klopeh končno predlog za novega okoljskega ministra, s čimer bo, ne nazadnje, vsaj formalno, konec »karlomanije«. Koga bo torej podprl premier? Se bo v primežu vse prej kot primernih kandidatov zatekel k znanemu vodilu – med dvema slabima je pomembneje izbrati manj slabo možnost. In, roko na srce, Roko je zagotovo manj slaba možnost …