Koliko plačujemo tistim, ki jih sodišče nezakonito strpa za zapahe

Zdaj 24-letni Dejan Savić, ki je bil zaradi bombnega napada na Policijsko upravo Kranj leta 2009 leto dni pozneje na kranjskem sodišču obsojen na zaporno kazen, to jo je že prestal, ni kriv, je sklenilo vrhovno sodišče. Njegova zagovornica Anka Kozamernik je namreč v zahtevi za varstvo prepričala vrhovne sodnike, da so bili dokazi, ki jih je sodišče upoštevalo na sojenju in ob odmeri kazni, pridobljeni nezakonito, je zapisal Miran Šubic v Dnevniku.

Ker je Savić po tej odločitvi vrhovnih sodnikov leto in devet mesecev sedel po krivem, bo najverjetneje od države zahteval odškodnino za čas, ki ga je nezakonito preživel za zapahi. Ta mu tudi pripada, pravijo na državnem pravobranilstvu. Zakon o kazenskem postopku namreč določa pravico do povrnitve škode zaradi neupravičene obsodbe.

Pred tožbo morebitna poravnava "Še preden pa oškodovanec vloži tožbo za povrnitev škode, mora zahtevo nasloviti na državno pravobranilstvo, da se z njim sporazume o obstoju škode ter o vrsti in višini odškodnine," pravi tiskovna predstavnica na državnem pravobranilstvu Anita Drev. Če ne dosežeta sporazuma oziroma dogovora v treh mesecih od njene vložitve, lahko oškodovanec vloži tožbo na pristojno sodišče.

Državno pravobranilstvo pri izračunavanju odškodnin upošteva sodno prakso, dolžino neutemeljeno odvzete prostosti in konkretne okoliščine, ki se od primera do primera razlikujejo, zato podatka o odškodnini za posamezen dan zapora ali pripora na pravobranilstvu ne morejo dati.

Pri odmeri odškodnine kup kriterijev Pri odmeri odškodnine je treba upoštevati leto in trajanje pripora ali zapora, to, ali gre za specialnega povratnika, ali ima oškodovanec družino ter naravo in težo kaznivega dejanja. Med kriterije šteje tudi to, ali je bila zadeva medijsko odmevna in ali je bila posledica medijske odmevnosti večje oškodovanje stranke, pojasnjujejo na državnem pravobranilstvu.

Na odmero odškodnine vplivajo tudi zdravstveno poslabšanje, predkaznovanost, ugled, ki ga je oškodovanec užival v svojem okolju, prisilna odtujitev iz družinskega in življenjskega okolja, upoštevajo pa tudi starost oškodovanca.

Slabih pol milijona evrov za sedem let neupravičenega zapora Državno pravobranilstvo se je v letih od 1999 do 2013 v predhodnem postopku poravnavalo v 930 primerih in izplačalo za več kot osem milijonov evrov odškodnin. Zaradi neutemeljenega pripora je tožbe na sodišče v tem obdobju vložilo 219 oškodovancev, ki jim je bilo skupno izplačano za več kot dva milijona evrov odškodnine. Zaradi neutemeljenega zapora je bilo v tem obdobju na sodišče vloženih 27 tožb, s katerimi so oškodovanci skupno od države izterjali za slabih milijon evrov in pol.

Eno največjih odškodnin v zgodovini samostojne države je iztržil Martin Uhernik, ki je za zapahi neupravičeno preživel dolgih sedem let. Od države je terjal milijon evrov, od tega slabih 793 tisoč evrov za nepremoženjsko škodo in okoli 195 tisoč evrov za premoženjsko škodo. Sodišče mu je za nepremoženjsko škodo leta 2011 prisodilo slabih 305 tisoč evrov, za premoženjsko pa leto pozneje 155 tisočakov.

Milici Makoter 260 tisoč evrov Sledi mu podjetnica Milica Makoter iz Cvena pri Ljutomeru, ki je za 1.225 dni neupravičenega pripora in zapora – po sedmih letih ji je uspelo dokazati, da ni naročila umora svojega moža – zahtevala pol milijona evrov.

"Med najvišjimi odškodninami v pravdnih zadevah v letu 2012 zaradi neutemeljenega zapora oziroma pripora je bila odškodnina stranki M. M. v višini 260 tisoč evrov za premoženjsko in nepremoženjsko škodo," so pojasnili na državnem pravobranilstvu. Makoterjeva in država sta se za ta znesek poravnali.

Tožilcu za slab mesec pripora 83 tisočakov, Popoviču za enako obdobje deset Med nezakonito priprtimi ali zaprtimi je tudi nekaj znanih imen. Tako je za 28 dni neupravičenega pripora, ko se je leta 2001 za zapahi znašel zaradi suma jemanja podkupnine, nekdanji vodja ptujskih tožilec Marjan Glavar od države z obrestmi vred šest let pozneje iztržil dobrih 83 tisoč evrov.

Koprskemu staremu in novemu županu Borisu Popoviču je za enako število dni v priporu leta 2003 uspelo iztržiti veliko manj – deset tisoč evrov z obrestmi je nakazal v dobrodelne namene.

Tovšakova še ne ve, kaj bo s 35 dnevi nezakonitega pripora "Ponudili so ji okoli 50 evrov na dan, zato ponudbe ni sprejela. Ker postopek v Mariboru še ni končan, se moja stranka za tožbo še ni odločila," je za Planet Siol.net povedal Boris Kanduti, zagovornik nekdanje gradbene baronice Hilde Tovšak, ki na Igu prestaja večletno zaporno kazen zaradi kar nekaj postopkov.

Kot je znano, je bila Tovšakova med preiskavo v zadevi delavcev Teš 6 priprta dlje, kot je dovoljeval zakon. Gre za 35 dni, ki jih je neupravičeno preživela v priporu, ker je tožilstvo spremenilo zahtevo za preiskavo v milejšo obliko.

Suspendirani sodnik Škoberne za nezakonit pripor terja 30 tisoč evrov Slabe tri tedne je v priporu preživel tudi suspendirani in zaradi jemanja podkupnine nepravnomočno obsojeni celjski sodnik Milko Škoberne. Na državno pravobranilstvo je februarja 2012 vložil odškodninski zahtevek, po neuradnih podatkih za kar 250 tisoč evrov, ker je vrhovno sodišče odločilo, da je bil pripor zanj nezakonit.

O odpravi imunitete je namreč odločala le državnozborska mandatno-volilna komisija, ne pa tudi poslanci državnega zbora. Poravnava z državnim pravobranilstvom ni uspela. Na pravobranilstvu so zapisali, da "predlagatelj zahtevka poravnalne ponudbe državnega pravobranilstva ni sprejel". Škoberne je nato, dodajajo, 8. aprila letos na okrožno sodišče vložil tožbo, s katero zahteva 30 tisoč evrov odškodnine. Sodišče o zadevi še ni odločilo.