Torek, 26. 12. 2017, 4.03
6 let, 4 mesece
KOMENTAR
Koalicija ve, da predčasne volitve niso dobra popotnica
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,35
3
Vladna koalicija Mira Cerarja, ta je pred dobrimi štirimi leti prevzel vajeti slovenske oblasti, je bila večkrat pod vprašajem. Pretresala so jo nesoglasja, ki so kazala na konec. Večkrat sta na primer SD in DeSUS ropotali in celo razmišljali o odhodu iz koalicije. No, zgodilo se ni nič. Vlada in koalicija sta obstali in tako bo, kot vse, kaže do prihodnjih volitev.
Glede na to, da so pretekle tri vlade, Pahorjeva, druga Janševa in na koncu še vlada Alenke Bratušek, padle, se zastavi vprašanje, kaj drži skupaj vlado Mira Cerarja. Napovedane reforme ali pa etična in moralna načela zagotovo ne.
Rogoviljenje pred kamerami in grožnje z izstopi iz koalicije
Po skoraj štirih letih te vlade se je izkazalo, da je bilo oboje predvsem na papirju. Če spomnimo zgolj na obljubljeno zdravstveno reformo, davek na nepremičnine, prodajo NLB ali pa moralne vrednote. Osredotočimo se le na zadnje. Šolska ministrica Stanka Setnikar Cankar se je morala posloviti zaradi avtorskih honorarjev, ki so bili sicer moralno sporni, nikakor pa ne protizakoniti, kot so bili na primer dodatki finančnega ministra Dušana Mramorja in naslednice Setnikar-Cankarjeve.
Kot rečeno, zaradi moralnih in etičnih načel je morala Setnikar Cankarjeva oditi, Mramorja pa je Cerar branil do zadnjega, naslednica Setnikar-Cankarjeve Maja Makovec Brenčič je kljub nezakonitim dodatkom še vedno ministrica za šolstvo, vmes je celo kandidirala za predsednico Slovenije na listi Mira Cerarja.
Nobena afera, nobeno nesoglasje ali trenja znotraj koalicije niso pripeljali do česa več kot na primer rogoviljenja pred kamerami in grožnje z izstopi iz koalicije. Pri tem je ostalo.
Nekdanjega finančnega ministra Dušana Mramorja je Cerar branil do zadnjega.
Odgovornost ali politično preživetje?
Matjaž Han, dolgoletni poslanec Socialnih demokratov, je prepričan, da je koalicija kljub vsemu obstala, ker so stranke končno sprejele odgovornost, ki jim je bila naložena na volitvah. Odgovornost tudi zato, da si Slovenija kljub pozitivnemu gospodarskem stanju še enih predčasnih volitev ali padca vlade enostavno ne more privoščiti.
Jani Möderndorfer, ki je v poslanskih klopeh sedel tako v stranki Zorana Jankovića kot v stranki Alenke Bratušek, zdaj pa je poslanec stranke SMC in zagotovo tudi njen najbolj izkušen poslanec, prav tako pove: "Vsi smo se iz preteklih mandatov naučili, da predčasne volitve ne naredijo nič dobrega za državo. Slabo pa vplivajo tudi na rezultate strank, ki izstopajo iz koalicije."
Iz tega odgovora je mogoče razbrati, da so stranke v tem mandatu tudi bolj preračunljive. Samo spomnimo, stranki Zares in LDS, ki sta zapustili vlado Boruta Pahorja, se nista več uvrstili v parlament. Tudi SD je po predčasnih volitvah podpora zelo upadla. Gregor Virant in njegova stranka sta se potopila po zadnjih predčasnih volitvah, tudi Ljudske stranke, ki je zapustila drugo Janševo vlado, ni več v parlamentu.
Predčasne volitve ne naredijo nič dobrega za državo, je prepričan poslanec SMC Jani Möderndorfer.
Nove volitve, nova pravila igre?
Tako Han kot Möderndorfer si v prihodnjem sklicu državnega zbora, če bi na primer tako SMC kot SD sodelovali v koaliciji, ne želita več tako razburljivega mandata z notranjimi pretresi. Matjaž Han opozarja, da si v prihodnji koaliciji, če bo SD v njej sodelovala, ne želi več, "da najmanjša stranka, kot je bila SD v tej vladajoči sestavi, ne bi bila slišana, kljub temu da ima največ izkušenj v politiki".
A kot kažejo javnomnenjske ankete, bo SD v prihodnji sestavi zelo težko najmanjši koalicijski partner. No, Han si želi, da bi bila v prihodnji koalicijski pogodbi pravila strogo določena in da bi se jih vsi partnerji držali. "Da bi bili ključni argumenti, ne pa število poslancev v parlamentu."
Tudi Möderndorfer meni, da je ključ za uspešnost prihodnje koalicije v koalicijski pogodbi. "Res jo bo treba definirati. Pred dvajsetimi leti so bile koalicijske pogodbe zapisane na 150 straneh in v njih so bili konkretni zakoni, ki jih je koalicija nameravala sprejeti, danes so v teh pogodbah samo temeljne usmeritve." Po njegovih besedah mora biti prihodnja koalicijska pogodba sestavljena tako, da v predvolilnem času "ne bo več izgovorov, zakaj česa nismo naredili".
Ob tem doda tudi to, da je treba spremeniti miselnost, da se večjih reform štiri, pet mesecev pred volitvami ne sprejemajo. "Mandat traja štiri leta in delati je treba štiri leta, ne glede na volitve."
Pri pripravi komentarja smo želeli pridobiti tudi odgovore DeSUS, druge največje koalicijske partnerice, ki je bila nekajkrat v tem mandatu stranka, zaradi katere se je koalicija znašla na trhlih tleh. Odgovorov nismo prejeli.
3