Nedelja, 5. 5. 2019, 10.00
5 let, 7 mesecev
Ko slečeta policijsko uniformo, ju čaka še delo na kmetiji #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,16
6
Ekološko kmetijo Zadravec v Miklavžu pri Ormožu vodita Matej in Klavdija. Oba kot policista v Murski Soboti delata tudi v nočnih izmenah. Po prihodu iz službe, v kateri se večinoma spoprijemata s stresnimi situacijami, ju delo z živalmi na kmetiji sprosti in tako dosežeta ravnovesje. "Ko prideš domov, so te vsi veseli za razliko od službe, kjer se nas ljudje redko razveselijo," pravi Klavdija. Na svoji kmetiji vzrejata govedo in ponujata ekološko seneno govedino. Projektov se lotevata skupaj z drugimi kmetijami in partnerji, saj sta prepričana, da s povezovanjem veliko pridobimo prav vsi.
Z ekološkim kmetovanjem se na kmetiji Zadravec ukvarjajo že od leta 1999. Kot pravi Matej Zadravec, so bili njegovi starši eni izmed prvih, ki so se začeli ukvarjati z ekološkim kmetovanjem v severovzhodnem delu Slovenije.
"Zdaj je ekološko kmetovanje postalo nekakšen trend, in prav je tako. Kmetijo sem prevzel leta 2008. Do takrat so starši na kmetiji prodajali žive živali, ob prevzemu pa smo ugotovili, da to ni tržna niša, saj so živali, vzrejene na ekološki način, ob prodaji konvencionalnemu kmetu izgubile svoj status. Tistega leta sva se povezala z Boštjanom Koscem z Ekološke kmetije Kosec in na trgu ponudila svežo ekološko govedino," pojasnjuje Matej. Ta poteza se je izkazala za zelo dobro.
"Veste, če žival brcaš, zagotovo ne bo prišla k tebi, z njimi je treba delati lepo," pove Matej. Žal mu je, da zanje nima še več časa, saj bi si ga želel več preživeti z njimi.
Povpraševanje že od začetka večje od njune ponudbe
Odkar kmetiji Zadravec in Kosec sodelujeta in ponujata ekološko govedino, se srečujeta večinoma s sladkimi problemi, saj je mesa premalo glede na povpraševanje.
Zaradi kupcev z večjo kupno močjo, ki želijo več, sta se ekološki kmetiji Zadravec in Kosec povezali še s Turistično kmetijo Hlebec. Prijavili so se na razpis in skupaj izvedli projekt. Pod Matejevo hišo so zgradili objekt, v katerem imajo hladilno, zorilno komoro in prostor za razsekovanje mesa. To je tudi skladišče, v izgradnji pa je še komora za suho zorenje.
V novih prostorih specifične kose živali, na primer hrbtni del – rostbif, zorijo na svoj način in ga nato prodajajo fizičnim strankam in nekaterim gostilnam v okolici.
Video: Zakaj so na kmetiji začeli ponujati svežo ekološko govedino
Ko stopimo do pašnika, Matej pokliče čredo. Rjave živali počasi vstanejo in se mu ob glasnem mukanju lenobno približajo. Prva do Mateja stopita krava Pika in bik Jaka, ki se pustita trepljati in božati.
Kupna moč je v Ljubljani najvišja, pri njih pa nižja. Kot pravi Matej, ima v njihovem okolju okoli 80 odstotkov ljudi neto plačo 700 evrov. Vsakih 14 dni meso dostavljajo od Murske Sobote do Maribora, enkrat na mesec gredo tudi v Ljubljano.
Policija in kmetovanje z roko v roki
Matej se na policiji ukvarja z avtomobilsko kriminaliteto, Klavdija pa se je prej ukvarjala z gospodarskim kriminalom, zdaj pa s splošnimi zadevami. Prav na dan, ko smo ju obiskali, je Matej oddelal nočno izmeno, še dan prej sta imela nočno oba.
Življenje imamo vsi samo eno, pravi Matej. "Ko delaš nočne, tudi vpliva na telo, ki je sicer navajeno, da ponoči počiva. In ko prideš iz nočne in bi rad podnevi to malo nadoknadil s spanjem, možgani tega ne absorbirajo in to ni prava regeneracija," Matej pojasni, da je včasih oboje skupaj lahko tudi naporno, a v kmetiji pogosto najde sprostitev.
"Če pogledamo tehtnico - imamo na eni strani policijo, kjer je tako, da tudi, če gremo na gostijo, tja ne gremo zato, ker bi nas nekdo povabil na torto, temveč gremo nekam zaradi stresnih dogodkov. Vedno nas čaka stres, deležni smo negativnih dejanj, smo represivni organ, ki ga ljudje načeloma ne marajo.
Na drugi strani pa nato pridem domov na kmetijo, kjer sem med živalmi, se tudi od njih lahko kaj naučim in s tem dosežem neko ravnovesje. Ugotavljam, da doma pride do sproščanja, v službi pa prihaja do napetosti, česar si marsikdo ne upa povedati, ampak dejansko je tako," pove Matej, ki po službi sprostitev večkrat najde v delu na kmetiji.
O tem, ali izkušnje v policiji pomagajo pri delu na kmetiji in obratno, Matej pravi, da zagotovo tudi tu lahko najde skupne točke. "Če delaš z ljudmi na terenu, ti to zagotovo pomaga, ko kasneje z ljudmi delaš pri poslu in nimaš strahu ali podobno," pove Matej.
Video: Ekološko kmetovanje in policija
"Če imaš željo, lahko še kje kaj oddelaš in kaj zaslužiš"
"Saj je tudi v službi lepo delati z ljudmi, a živimo v malo čudnem času in je treba ravnovesje doseči z drugimi stvarmi, je pa včasih tudi težko. Tistim, ki pravijo, da hodijo samo v službo in so samo od tega utrujeni, se samo nasmehnem. Po hitrem izračunu ima mesec 720 ur. Če jih 200 porabim za službo, jih ostane 520. Ko jih 200 odspiš, ti jih ostane 320. Če jih še 200 porabiš za življenje, ti jih še vedno ostane 120 in za 120 ur, če imaš željo, lahko še kje kaj oddelaš in kaj zaslužiš, prav vse se da. Če želiš doseči več, tudi veliki podjetniki, ne glede na to, koga vprašate, nihče ne dela 170 ur na mesec - niti jaz ne, na mesec jih imam 300 in več," svoje prepričanje pojasni Matej.
A Matej prizna, da njihov način ekološkega kmetovanja ustreza temu, da lahko hodita še v službo. "Zato smo kmetijo tudi zasnovali tako, saj sicer ne bi bilo možno. Septembra bom dopolnil 44 let. Med 20 in 30 še ni toliko razlike, med 30 in 35 verjetno tudi še ne, med 30 in 40 leti pa že je razlika," razloži Matej to, da je z leti tudi energije manj.
Video: Kako na razporeditev časa gleda Matej
"Skupaj si kupiva dobro jakno in oba skupaj tudi kidava gnoj"
Zelo pomembno je, da sta tudi partnerja usklajena, meni Matej in pove, da če ne bi imel takšne partnerice, kot je Klavdija, če se ne bi tako dopolnjevala in imela podobne vizije, ne bi šlo.
"Ko greva v butik, greva oba in si kupiva dobro jakno, ko pa je treba premetavati gnoj, pa ga tudi oba skupaj, saj drugače ne bi delovalo," pove Matej. Na kmetiji pomagajo tudi Matejevi starši Jože in Jožefa, od otrok pa najbolj Jan, a Matej je realen in meni, da je nemogoče, da bi vse tri otroke kmetija enako zanimala.
Da bi kmetija živela le od prodaje mesa, Matej pravi, da bi bilo z njihovimi zmogljivostmi to težko izvedljivo.
Video: "Če želiš uspeti, se morata partnerja dopolnjevati"
"Menim, da je za takšen projekt kakšna stvar tudi prezahtevna in tudi zaradi tega sredstva v proračunih ostajajo nepočrpana, saj se nihče noče ukvarjati s temi stvarmi," pove Matej.
"Če se poslovni partner ne bi ukvarjal z razpisi, v projekt gotovo ne bi šli"
"Znano mora biti, kje se je žival telila, kje je rasla, kje se je zaklala, kdo jo je tja pripeljal, kje se je meso razsekalo in kdo dostavlja. Ta veriga mora biti sklenjena in vse mora biti jasno, goljufanja pri tem ni," pove Matej, ki meni, da je nadzor pri poreklu in distribuciji mesa nujen, zato ga na tem področju podpira in meni, da bi ga lahko bilo tudi več.
Drugačno pa je njegovo mnenje glede dokumentov, ki jih je treba pridobiti ob prijavi na razpis za črpanje sredstev. "Kar se dokumentacije tiče, je to noro. Za vsak projekt je to zajetna količina dokumentov. Če se ne bi poslovni partner Boštjan Kosec ukvarjal z razpisi, gotovo ne bi šli v to. Menim, da je za takšen projekt kakšna stvar tudi prezahtevna in tudi zaradi tega sredstva v proračunih ostajajo nepočrpana, saj se nihče noče ukvarjati s temi stvarmi," pove Matej.
"Všeč mi je, da lahko kdorkoli pride in pogleda, kako imamo. Ničesar ne olepšujemo, stanje je, kakršno je. Mi smo s tem zadovoljni in svojim odjemalcem, če želijo, prikažemo pristno in realno sliko, kako živijo naše živali," pove Matej, medtem ko razkazuje hlev.
Ponudbo mesa želijo nadgraditi s turistično ponudbo in izkušnjo žar akademije
"Kot ciljna skupina so se pojavili petični kupci, ki imajo veliko sredstev, želijo pa si več. Malo za šalo, malo zares - pred nekaj časa si bil pravi 'džek', če si pil 'špricar' in jedel dunajski 'šnicl', danes pa so se prehranjevalne navade spremenile, status se dviguje in danes ljudje pravijo, da pijejo 'jacka' in jedo 'stejke'," pravi Matej.
Med cilji v prihodnosti je glavni ta, da želijo stranke obdržati, a želijo posel razvijati naprej, tudi v smeri turizma. Njihova vizija, ki so jo testno enkrat tudi že izpeljali, so prleški vikendi. Pet partnerjev, poleg do zdaj omenjenih tudi še dve bližnji gostilni, se je povezalo in najbolj petičnim kupcem ponujajo paket za tiste, ki si želijo mir, dobro hrano, ugodje in so za to pripravljeni tudi plačati primerno ceno. Del tega je tudi žar akademija, ki jo bodo razvili na kmetiji.
Živali so na pašnikih, pozimi pa so krmljene s senom
Njihova govedina je ekološko seneno meso, ki pomeni, da so živali krmljene izključno s travo in senom, torej zgolj z naravno krmo, kot so to delali predniki. V njihovi prehrani torej ni silaže - niti koruzne niti travne. Poleg tega se govedo prosto giblje po pašnikih, pozimi pa jim je prosto gibanje omogočeno v hlevu.
Video: Kaj pomeni seneno meso
"Naše živali gredo aprila na pašo in so tam vse do novembra. Ko pridejo v hlev, pa se pod nobenim pogojem ne smejo hraniti s silažo, dobijo seno v refuzi, dodajamo pa ekološka, energijska živila, na primer koruzo, ječmen, tretji kal. Dnevni prirasti so sicer zato dosti manjši, vendar je kakovost mesa neprimerno boljša," je povedal Matej.
Video: Živali so od aprila do novembra na paši, jedo izključno seno in žita
"Slogan, ki se ga držimo, je, da živalim nič ne dodajamo in nič ne odvzemamo, temveč vse prepuščamo temu, kar daje narava. Že naši predniki so vedeli, na kakšen način je treba živali prehranjevati, torej čisto naravno. Zaradi želje po višjih zaslužkih so šli nekateri v ekstremno intenzivne prireje z vsemi dodatki, ki pa potem kot taka ni naravna," pojasnjuje Matej.
Njegov poslovni partner Boštjan Kosec je na kmetijski zbornici nosilec projekta seneno meso in tako njegova kot Matejeva kmetija in še nekatere druge so testne kmetije, ki ugotavljajo, kaj bi se še dalo izboljšati.
Zaradi povezovanja so skupaj vsi močnejši, je prepričan Matej
S sosedi sicer zelo dobro sodelujejo, a Mateju se zdi, da jih je zelo težko prepričati glede tega, da se klasično kmetovanje danes ne izplača več, zaslužkov ni in tudi na njihovi kmetiji morajo še marsikaj spremeniti, je prepričan.
Meso sicer prodajajo tudi doma, a za zdaj je takšnih kupcev bolj malo, ker niti doma nimajo še takšnih zalog. Do zdaj imajo okoli 500 strank, med njimi tudi deset šol in vrtcev in nekaj gostiln. Njihov "paradni konj" je zorjeni rostbif.
"S sosedi imamo odlične odnose, s partnerji pa smo se povezali zato, ker imamo podobne poglede na stvari. Z Boštjanom Koscem sva se povezala, ker sva oba ekološka, domače gostilne pa so na malo višji ravni in si želijo takšno meso. Zdaj smo ustanovili tudi skupno podjetje, v katero smo privabili 35 ekoloških kmetov. V podjetju je sicer treba še ogromno narediti, vendar bomo imeli to možnost, da bo nekdo, ki bo prišel k nam, dobil celo ekološko košarico, torej ne le mesa, temveč tudi ekološko vino, jajca, zelenjavo, olja, sokove in tako naprej."
Njihov namen je, da lahko kupcu, ki se ekološko prehranjuje, skupaj ponudijo in dostavijo vse svoje izdelke, pravi Matej, ki je prepričan, da so s povezovanjem vsi skupaj močnejši.
Živali so v letno-zimskem hlevu, po katerem se lahko prosto gibljejo in od koder imajo odprt dostop na pašnik, ki je namenjen njihovemu prostemu gibanju.
"Vseeno je, s kakšnim traktorjem spravljam seno"
"Imamo staro nakladalko za spravilo sena. Marsikdo je to že pospravil in je ne uporablja več, pri nas pa dobro funkcionira za spravilo sena na senik. Svojo mehanizacijo se trudimo imeti kolikor toliko urejeno. Ne potrebujemo traktorja z 200 konji. Imamo enega boljšega in enega starega, zadostujeta vse tem potrebam. Naša "ordinacija" so prostori, kjer skrbimo za meso in je popolnoma vseeno, ali travo skupaj zbiraš s 30-konjskim starim traktorjem ali pa z 80-konjskim novim, to je popolnoma brez pomena. Nekaterim je pomembno, da sosed vidi, kaj imaš, meni je pa res čisto vseeno za to," pravi Matej.
"Mladi so užaljeni, če jim rečeš kmet, kasneje pa se miselnost spremeni"
"Če boste mladostnika vprašali, kako se počuti, ko mu nekdo reče, da je kmet, bo povedal, da se počuti užaljenega, ponižanega, manjvrednega. Ko pa odraseš, ugotoviš, da beseda kmet pomeni neke prioritete oziroma nekaj čudovitega. Jaz tudi grem v mesto, imam pa prvega soseda en kilometer stran. Tu je svež zrak, nihče te ne nadleguje, razgibaš se, proizvajaš lahko čudovite proizvode zase in še za koga drugega. In ko ljudje dosežejo neko starost okoli 30 let ali več, marsikdo pride in reče, da bi dal vse, da bi lahko tudi sam imel kaj podobnega. Ta miselnost se spreminja," meni Matej.
"Bog nam je dal čudovito okolje. Za primerno ceno proizvajamo odlične izdelke in to delimo med dobre ljudi, s tem pa jim tudi pomagamo pri zdravem načinu prehranjevanja in jim zvišujemo kakovost življenja," pojasni Matej svojo filozofijo.
Kot pravi, dobrega kupca najprej zanima, kje in kako se živali prehranjujejo, kako se z živalmi ravna, kam jih peljejo v zakol, kako se zakoljejo, kako se meso pakira in šele na koncu mu je pomembna cena.
Kmetijo bo morda nekoč prevzel sin
Matej ima tri otroke. Hčerka Ines je absolventka prava, sin Blaž je državni prvak v nemščini in želi to v Ljubljani tudi študirati in iti kasneje v tujino, sin Jan pa se je odločil, da bo študiral logistiko in se tudi vidi v kmetovanju. Trenutno pomaga pri opravilih pri prijateljih in je poleg pri vseh delih – tako takrat, ko je treba kidati, kot takrat, ko se sklepajo poslovne odločitve, da ima celotno in realno sliko tega, kako je kmetovati, brez olepševanj, pojasnjuje Matej.
"Vsi si želimo, da bi Jan nekoč na kmetiji peljal stvari naprej, a bomo videli, kako bo. Pod prisilo ni nič. Ni prava filozofija, da mlademu fantu kupiš dober traktor za 100 tisoč evrov in je ves srečen, nato pa pri tridesetih letih ugotovi, da ga zanima še kaj drugega. Če ima to v duši, bo to nadgrajeval, ampak pri svojih 44 letih se s tem sploh ne obremenjujem," pove Matej in se pošali, da če ne bo šlo drugače, bodo pa vse prodali, kupili avtodom in potovali po svetu.
Oglejte si utrinke z Ekološke kmetije Zadravec
Prepričani smo, da tudi vi poznate pozitivno zgodbo katere od čudovitih slovenskih kmetij, zato vas vabimo, da nam pošljete predloge za kmetijo, za katero menite, da bi ji morali nameniti več pozornosti. Če poznate koga, ki bi bil vesel našega obiska, ali če imate sami kmetijo, vas vabimo, da nam svoje predloge pošljete na e-naslov metka.prezelj@tsmedia.si, v zadevo sporočila pa zapišite Kmetija. Hvala, ker nas spremljate.
6