Ko bo zrasel plinski terminal v Žavljah, bi bilo bolje, če bi bili zraven!

Nestabilne razmere v arabskem svetu in vojna v Libiji na trgu višajo cene energentov. Zaradi višjih transportnih stroškov se bo dražil tudi utekočinjen naftni plin, nerad priznava tudi komercialni direktor največjega globalnega ponudnika utekočinjenega naftnega plina italijanskega Liquigasa, Andrea Vallino. Do kdaj se bo to dogajalo, je nemogoče napovedati. Liquigas, ki je lani ustvaril okoli 600 milijonov evrov prihodkov – spada pod okrilje nizozemskega koncerna SHV, ki je največji svetovni distributer utekočinjenega naftnega plina – je edini lastnik največjega slovenskega ponudnika utekočinjenega naftnega plina, družbe Butan plin. Generalni direktor Tomaž Grm meni, da je težava aktualnih cen utekočinjenega naftnega plina – fosilnega goriva z najnižjo stopnjo izpustov SO₂ in CO₂ − zelo kompleksna: na eni strani je povezana z vojno v Libiji in napetostjo v tem delu sveta, na drugi pa tudi z ugibanji okoli tega. Cene se v zadnjem času spreminjajo, a se ne zvišujejo zaradi ponudbe in povpraševanja posameznega energenta, ampak zaradi špekulacij. "Več prometa je s papirji, s fiktivno prodajo oziroma nabavo energentov kot pa z dejansko prodajo," opozarja Tomaž Grm. Slovenija je pri preskrbi s plinom zelo odvisna

Žal naša država nima svojih proizvodnih plinskih zmogljivosti, kar povečuje našo odvisnost. Pri utekočinjenem naftnem plinu, UNP, ki nastaja kot stranski produkt pri proizvodnji nafte ter njenih derivatov in tudi pri ločevanju zemeljskega plina, imamo prednost, da se lahko oskrbujemo iz različnih držav po različnih poteh, zato v preteklih desetih letih nismo imeli nobenih težav z oskrbo, poudarja prvi mož Butan plina Tomaž Grm. Poraba utekočinjenega naftnega plina, ki je ekološko prijaznejši in učinkovitejši, se v Sloveniji povečuje tako kot drugod po svetu. Utekočinjeni naftni plin, uporabljamo ga zlasti v gospodinjstvih, pa tudi zaradi cene postaja vse bolj resen tekmec kurilnemu olju. Na drugi strani je jasno, da bo zemeljski plin v prihodnjih tridesetih ali petdesetih letih še vedno eden od najpomembnejših, če ne celo najpomembnejši energent za Slovenijo, meni Tomaž Grm.

Plinski terminal v Tržaškem zalivu bo postal resničnost … Ne verjamem, da se terminal ne bi zgodil, meni prvi mož Butan plina. Slovenci pa bomo dobili le ekološke posledice. Vedno več držav se odloča za utekočinjeni zemeljski plin, to je preprosto realnost, ki ji ni mogoče uiti, še dodaja. Države poskušajo kar najbolj zmanjšati energetsko odvisnost od velikega brata Rusije in od drugih velikih proizvajalk zemeljskega plina, zato je alternativa samo veliko skladišče – terminal utekočinjenega naftnega plina – podoben terminal, kot bo zrasel v Žavljah v Tržaškem zalivu, napoveduje Grm. Lahko razpravljamo o negativnih učinkih terminala v Tržaškem zalivu, dobro bi bilo, če ga seveda ne bi bilo. Če pa bo oziroma ko bo, pa bi bilo bolje, da bi bila Slovenija zraven, poudarja generalni direktor slovenskega Butan plina.