Ko 17-letnik oživi opereto

Projekt je prvenstveno namenjen mladim: s svojo kratico v imenu označuje povezavo med mladimi, glasbo in muzeji (Jugend, Musik und Museum), v središču pa je spoznavanje in oživljanje v zadnjem času nekoliko odrinjene, nekoč pa precej čaščene glasbene zvrsti – operete. Partnerski projekt kulturnih ustanov štirih držav je finančno podprla evropska komisija, njegova vrednost pa je ocenjena na pol milijona evrov.

Potujoča razstava Ključni del projekta predstavlja potujoča razstava, ki sta jo kot partnerja na slovenski strani pripravila Muzej novejše zgodovine Celje in Hiša kulture Celje. "Koncept razstave je zastavljen tako, da poskuša pritegniti predvsem mlade obiskovalce in jih spodbuditi k zvedavosti o tem, kaj sploh je opereta, kaj jo sestavlja, kateri so njeni glavni tvorci, kakšna je vloga operete v današnjem času, ali ima opereta sploh prihodnost. Pri opereti gre namreč za glasbeno zvrst, na katero se je po drugi svetovni vojni ulegel prah, in tudi z razstavo se sprašujemo, ali je ta prah mogoče počistiti," pravi Gregor Deleja, eden od avtorjev razstave iz Hiše kulture Celje, poleg Matije Kovača in Darje Jan iz Muzeja novejše zgodovine Celje. Pri celoviti zasnovi razstave je sodelovala tudi njegova nekdanja direktorica in kulturna ministrica Andreja Rihter.

Razstava je najprej gostovala v avstrijskem zdraviliškem mestu Bad Ischl, kjer so v začetku 20. stoletja ustvarjali največji operetni komponisti tistega časa, Strauss, Stolzl, Kalman, Benatzky in še zlasti Franc Lehar, v spomin kateremu v tem mestu že pol stoletja pripravljajo operetni festival. Iz Avstrije se je razstava selila na Bavarsko, od sobote pa vse do konca oktobra pa je na ogled v Celju.

Predstavitev držav z vidnimi predstavniki iz operetnega sveta Razstava je razdeljena na dva dela: prvega sestavlja devet vsebinskih sklopov, ki na simboličen način, od uverture do velikega finala, obiskovalca popelje skozi faze, ki prikazujejo nastanek operete in njeno zgodovino, posamezne produkcije, zgodbe, zanimivosti in tako naprej. V drugem delu, v sklopu tako imenovanih Obrazov operete, pa so predstavljene štiri vidne osebnosti iz operetnega sveta iz posameznih partnerskih držav: Avstrija tako predstavlja že omenjenega komponista Franca Leharja, Nemci koreografinjo Hemale Fischer, Poljaki se predstavljajo z velikim operetnim tenoristom Janom Klepuro, Slovenci pa s skladateljem Marijanom Kozino, ki je svetu podaril prvo opereto, pisano za radio.

Didaktični vidik razstave, namenjen predvsem mladim "V Muzeju novejše zgodovine Celje (MNZC) smo odprti za pobude in iščemo poslanstvo tudi z novimi vsebinami in glede na to, da v muzeju nimamo stalne postavitve, povezane z glasbo, je razstava za nas predstavljala svojevrsten izziv. Veseli nas, da smo k sodelovanju privabili tudi obe domači operni hiši in gledališki muzej Slovenije, ki so nam pomagali s kostumi, scenografijo in drugim gradivom," pravi Darja Jan iz MNZC, ena od soavtoric razstave, zadolžena predvsem za prikaz slovenske operetne zgodovine.

Ob tem Janova še pove, da so še posebej upoštevali dejstvo, da je razstava namenjena predvsem mladim ljudem, zato so v smislu čim večje didaktične učinkovitosti pripravili poseben pedagoški program z vodenimi ogledi razstave z delovnimi listi, operetno ustvarjalnico in Hermanovim operetnim abonmajem za najmlajše. Mladim je namenjena tudi posebna računalniška aplikacija, kjer lahko v obliki kviza preverjajo svoje znanje o opereti, prav tako pa ima razstava svojo stran na Facebooku.

Upoštevaje sodobne, multimedijske pristope k muzejskim postavitvam je razstava podprta z videoposnetki operet, računalniško animacijo izvedbe operete, če vam čas dopušča, pa si lahko dve opereti, Straussovega Netopirja in Grofico Marico, v mini dvorani na razstavnem prostoru ogledate tudi v celoti.

Opereta je vedno aktualna in ima prihodnost Drugi, prav tako pomemben del projekta Jumun pa je nastajanje novih, izvirnih operetnih del, ki spremljajo odprtje razstave v vsaki državi. V Celju so tako preteklo soboto ob odprtju razstave v SLG Celje premierno predstavili opereto Usanjano življenje mladega, 17-letnega celjskega skladatelja Leona Firšta. "Slovenci smo lahko zelo ponosni, da je naša opereta delo najmlajšega od udeležencev. Sicer pa smo s tem projektom dobili štiri nove različne operete, s čimer smo želeli pokazati, da opereta vsekakor ima prihodnost," pove Gregor Deleja.

Kot tudi nazorno pokaže razstava v svojem zgodovinskem pregledu, je po letu 1945 opereta kot glasbena zvrst praktično izginila s skladateljskih miz. "Seveda še danes velika operna gledališča polnijo uspešnice, kot so Vesela vdova, Netopir, Kneginja čardaša, Grofica Marica in še druga dela z začetka 20. stoletja, ki so morda še bolj priljubljena, kot so bila takrat. Ni pa nove ustvarjalnosti na tem področju. Čeprav je ta oblika še kako aktualna, saj je opereta vedno nastavljala zrcalo aktualnemu dogajanju v družbi. Prepričani smo, da bi se to lahko obnovilo s pravim angažmajem produkcijske stroke in spodbudami skladateljev, da bi spet začeli pisati operete. Z nastankom štirih novih operet smo tako v okviru projekta Jumum želeli izpolniti tudi to poslanstvo," je še sklenil Gregor Deleja.