Knez: Celotno dogajanje lahko pripišemo podnebnim spremembam

Joško Knez, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Agencije RS za okolje, je v pogovoru za Planet Siol.net pojasnil, da imamo v zadnjih letih v Sloveniji v jesenskem času vse več padavin. Kot pravi, se očitno nekateri podnebni vzorci spreminjajo, saj se pojavlja vse več ekstremnih dogodkov. Letos smo tako imeli po njegovih besedah eno najhujših suš v zgodovini, nekaj mesecev pozneje pa še hude poplave.

"Se pravi, vse več je ekstremnih dogodkov in vse bolj so intenzivni. To je jasno. Celotno dogajanje lahko pripišemo podnebnim spremembam," je zatrdil in dodal, da je težko reči, ali bi lahko bile naravne katastrofe v prihodnje še bolj uničujoče, "vsekakor pa se lahko takšni ekstremni dogodki ponavljajo, zato je treba biti na njih pripravljen".

Kljub obsežnosti poplav ni bilo nobene smrtne žrtve Na vprašanje, kako smo v Sloveniji pripravljeni na poplave, je odgovoril, da obstajata dve stopnji priprav. "Eno je sistem obveščanja, napovedovanja in delovanja med samimi poplavami. Mislim, da je ta sistem v Sloveniji izvrsten, ne samo dober. Poplave so bile korektno napovedane, ljudje so bili pripravljeni, civilna zaščita je delovala, prav tako prostovoljni gasilci in policija," je dejal.

Glede na dogajanje po državi pa je vseeno presenečen, da so bile zadeve izpeljane tako dobro. Ob tem je poudaril, da je zelo pomembno, da kljub obsežnosti poplav ni bilo nobene smrtne žrtve.

"Vedno, kadar bo prišlo do takšnih nesreč, bo prišlo tudi do posledic" Druga stopnja priprav na poplave pa po Knezovih besedah zajema ukrepe, s katerimi bi lahko omilili posledice naravne nesreče, na primer pri gradnji objektov in prostorskem načrtovanju.

"Ampak že na primeru Drave, ki je popolnoma regulirana s hidroelektrarnami, smo videli, da ni bilo nobene rešitve. Velik pomen imajo tudi grehi iz preteklosti pri napačnem prostorskem načrtovanju. Imamo hiše, ki stojijo preblizu vodotokov. Nekaj se sicer da omiliti, problema pa se rešiti ne da. Vedno, kadar bodo takšne nesreče, bodo tudi posledice," je izpostavil.

"Živimo v zelo povirni državi" Prepričan je, da bi pri gradnji objektov in prostorskem načrtovanju zagotovo več pozornosti morali posvečati možnosti poplav. Čeprav se, kot pravi, ozaveščenost v državi na tem področju izboljšuje, bo treba narediti še marsikaj.

Opozoril je tudi, da živimo v zelo povirni državi, zato je pri nas težko regulirati hudournike, pri tem pa se postavlja tudi vprašanje, kaj bi takšna regulacija pomenila za samo naravo. "Z vodo je treba znati živeti. Treba ji je dati prosto pot, da se nekje razlije. Ponekod se jo poskuša speljati mimo neke hiše ali občine, potem pa tista sosednja občina, ki je na nižji legi, dobi dvakratno," je končal.