Klemenčič: V Sloveniji je bilo izbrisanih 25.671 oseb

Od vseh 25.671 je danes še živih 24.369 oseb, med njimi še 17.056 tujcev.

Vseh tistih, ki so bili po 26. februarju 1992 sprejeti v državljanstvo, je bilo po podatkih Klemenčiča 7899, med živimi pa je teh 7313.

13.426 oseb nima urejenega statusa Med živimi je tudi 3630 tistih, ki so državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ z dovoljenjem za bivanje v Sloveniji, in 13.426 tistih, ki jim je 1992 prenehala prijava stalnega bivališča in na dan 24.1.2009 niso imeli urejenega statusa.

Klemenčič: To so končne številke

Državni sekretar je povedal, da je ministrstvo zaključilo z vsemi strokovnimi deli in prišlo do končnih podatkov glede izbrisanih. "Direktorat za upravne notranje zadeve je zjutraj ministrstvu posredoval končno poročilo s končnimi številkami, za katerimi stojijo vse strokovne službe in ki se ne bodo več spreminjale," je poudaril.

Klemenčič ocenjuje, da je upravičencev okoli 7.000 Kot je pojasnil, so pridobili vse možne evidence, a opozoril, da evidence o poklicih ali nacionalnosti ni mogoče pridobiti, ker teh podatkov MNZ ne vodi. "Na podlagi teh podatkov bomo nadaljevali s pripravo za izdajo dopolnilnih odločb in zakona," je dejal. Na MNZ predvidevajo, da se bodo odločbe začele izdajati februarja. Po oceni Klemenčiča je tistih, ki bi bili po odločbi ustavnega sodišča do tega upravičeni, nekaj čez 7.000.

Med izbrisanimi je 5630 mladoletnih oseb in 10.896 žensk

Tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je med obravnavo poročila varuhinje človekovih pravic v državnem zboru povedala, da bo ministrstvo izbrisanim, ki že imajo stalno ali začasno prebivališče, začelo izdajati odločbe, s katerimi jim bodo uredili status za nazaj, za ostale pa pripravljajo poseben zakon. Med 25.671 izbrisanimi je po njenih besedah 5630 mladoletnih oseb in 10.896 oseb ženskega spola.

Ureditev statusa izbrisanih ne pomeni dodelitev državljanstva Z ureditvijo statusa izbrisanim ministrstvo po besedah Kresalove ne bo podeljevalo državljanstev ali odškodnin, prav tako pa ne bo ugotavljalo obstoja ali pravne podlage zanje. "Z dopolnilnimi odločbami, ki jih bomo začeli izdajati, bomo za nazaj uredili status ljudem, ki že imajo državljanstvo, ali že stalno živijo v Sloveniji. Za tiste, ki še nimajo ne stalnega prebivališča ne državljanstva, pa bomo pripravili poseben zakon," je dejala in dodala, da bodo z izvršitvijo odločbe ustavnega sodišča tako "izpolnili ustavno in moralno obveznost do ljudi, ki so jim bile kršene osnovne človekove pravice".

Zakaj se številke razlikujejo od tistih iz leta 2002?

Do razlik med številkami, ki so bile z analizo ugotovljene leta 2002, in današnjimi podatki, je po besedah generalnega direktorja direktorata za upravne notranje zadeve Bojana Trnovška prišlo zato, ker osebe, ki so v tem času pridobile slovensko državljanstvo, "nikoli niso bile vštete v to analizo".

Stari informacijski sistem ni omogočal masovne obdelave Poleg tega pa je takrat veljavni informacijski sistem po njegovih besedah omogočal statistično obdelavo na določeni status. Kot je pojasnil, pa so se ti statusi skozi čas prekrivali, zato s starim sistemom ni bilo mogoče narediti masovne obdelave. Leta 2005 pa so bili po njegovih besedah vzpostavljeni sodobni informacijski sistemi, ki takšne obdelave omogočajo, saj so "relacijski in ne več transakcijski".

Rožej: Problem izbrisanih je vpijajoč

Problema izbrisanih so se ob razpravi o poročilu varuha človekovih pravic za leto 2007 sicer dotaknili tudi poslanci. Vito Rožej (Zares) je ocenil, da je problem izbrisanih "vpijajoč", to pa zato, ker je Slovenija ena redkih držav na svetu, ki se je sama odločila, da hoče biti samostojna država. Če sedaj zanikamo te iste kršitve, ki so bile ugotovljene s strani US, je to po njegovem prepričanju poskus blatenja slovenskega osamosvajanja, je dejal.

Klasinc: Upam, da varuhinji ne bo več treba poročati o izbrisanih Janja Klasinc (SD) je glede izbrisanih izrazila upanje, "da bo po zaslugi te vlade varuhinja v naslednjem poročilu to poglavje izpustila, ker bo rešeno".

Jelinčič: Sram me je, da imamo tako varuhinjo

Po mnenju Zmaga Jelinčiča (SNS) je največja demokracija to, "da smemo povedati, kar mislimo in to po svoje, ne pa tako, kot dirigirajo tisti, ki so se učili v prejšnjem režimu". Po njegovih besedah poročila varuhinje v SNS ne bodo podprli, saj "bi človek pričakoval, da bo varuhinja zagovarjala slovenske državljane".

"Vprašamo se, ali gre za inštitut slovenske države ali je to nevladna organizacija, pripeta na državne jasli. Sram me je, da imamo tako varuhinjo, ki se ne zavzema za otroke in se ne zavzema za bolnike. Govorimo v zid in spremenilo se ne bo nič. Nekateri bodo skrbeli za vse drugo, razen za slovenske državljane in državljanke. In to je sramota," je dejal Jelinčič.