Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
14. 7. 2008,
13.43

Osveženo pred

9 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 14. 7. 2008, 13.43

9 let

Klemen Jaklič: Čebašek-Travnikova ravnala v nasprotju z zakonom in ustavo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
V nasprotju z zakonom naj bi ravnala, ko je še pred koncem sodnega postopka podala sodbo, da je pri aretaciji Penka in Zidarja prišlo do "nesorazmernega posega v človekove pravice".

Klemen Jaklič, sicer predavatelj na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici, je v odzivu na trditve varuhinje človekovih pravic pojasnil, da zakon o varuhu izrecno določa, da "varuh ne obravnava zadev, o katerih tečejo sodni ali drugi pravni postopki", kaj šele, da bi javno podajal sodbo o kršitvi pred zaključkom postopka. Tako obravnavanje dovoljeno le v izjemnih primerih Obenem je poudaril, da je obravnavanje zadev pred koncem postopka dovoljeno le v izjemnih primerih, ko bi šlo za "neupravičeno zavlačevanje postopka ali za očitno zlorabo oblasti". Po Jakličevih besedah navedena določba varuje neodvisnost sodstva in drugih organov pravnih postopkih zoper prejudiciranje odločitev s strani varuha. "Delo varuha na podlagi takšnega razumevanja pa je tudi v izrecnem nasprotju z ustavo v tistem delu, ki govori o neodvisnosti sodstva ter pravni državi," je še zatrdil pravni strokovnjak. "Ni mogoče trditi, da gre za zlorabo oblasti" Pojasnil je, da v primeru odvzema prostosti nekdanjemu državnemu tožilcu Penku in prvemu možu podjetja SCT Zidarju ni mogoče trditi, da gre za "očitno zlorabo oblasti" s strani državnih organov, in da gre torej v tem primeru za izjemo.

"Slišali smo nekatera mnenja strokovnjakov - denimo tistih, ki imajo uvid v vse podrobnosti primera - ki so ravno nasprotna, namreč da so bili postopki izvedeni korektno," je poudaril in dodal, da se v primerih, ko je sporno ali je šlo za kršitev ali ne, varuh ne sme preprosto sklicevati na izjemo o "očitni kršitvi".

Varuh bi moral biti previdnejši< "Tudi v res izjemnih primerih, ko bi brez dvoma šlo za očitno kršitev, bi moral varuh postopati previdneje," je poudaril in dodal, da varuh že po naravi stvari ne bi mogel javno obrazložiti svoje sodbe pred koncem postopka, ker so podatki iz spisa v interesu postopka tajni. "Brez obrazložitve pa se v pravni državi sodb v javnosti ne podaja," je še poudaril.

Jaklič je tudi zapisal, da je Čebašek-Travnikova svojo sodbo o odvzemu prostosti Penku in Zidarju podala po tem, ko je Penko napovedal tožbe zoper državne organe. "Torej kljub temu, da je vedela, da se pripravlja tudi civilni postopek na sodišču in da bo šele po zaslišanju vseh prič in popolni ugotovitvi materialnega stanja v tožbenem postopku mogoče govoriti o (ne)kršitvi pravic," je opozoril.

Po Jakličevih besedah varuhinja tudi trdi, da institucija varuha ni del javne oblasti, ker nima nobenih pristojnosti in da je vloga varuha ravno ta, da oblast nadzira. "Iz tega naj bi izhajalo, da je ravnala prav, ko je javno in brez izvedenega postopka podala sodbo o tem, da je pri aretaciji Penka in Zidarja prišlo do 'nesorazmernega posega v človekove pravice'," je zapisal.

Neposrečena izjava

Jaklič meni, da je izjava Čebašek-Travnikove "neposrečena", saj je varuh nosilec javnih funkcij in s tem tudi javne oblasti. "Varuh ima namreč pristojnosti, ki jih predpisuje zakon o varuhu, kot so vpogled v tajne dokumente državnih organov in zaslišanja predstavnikov državnih organov," je izpostavil pravni strokovnjak in dodal, da so to "vse javne pristojnosti oz. funkcije, ki jih lahko izvaja le varuh, nihče od zasebnikov".

Kot tudi meni Jaklič, ni res, da se je varuh kot institucija oglasil enako v primeru Ranc in primeru Penko. "V primeru Ranc se je varuh oglasil po tem, ko je bil sodni postopek končan in s tem ni prejudiciral sodne odločitve oziroma izvajal pritiska na pravno državo," je pojasnil.

Varuh ni nosilec javne oblasti Varuhinja je na svoji spletni strani v petek objavila odziv na Jakličev nastop v oddaji Odmevi na TV Slovenija 9. julija. V odzivu je varuhinja zapisala, da je Jakličeva trditev, da je varuh nosilec javne oblasti, neresnična.

"Pravni strokovnjak bi moral vedeti, da ombudsman ni nosilec oblasti, ampak anti-oblast, kot ga je pred leti imenoval profesor Trpin, ki nadzira nosilce oblasti, pri tem pa sam nima in ne izvaja nobene oblasti," je zapisala in dodala, da je prepričana, da ni "komentirala vsebinske sodbe" in ni vplivala na delo sodišča.

Varuhinja Zdenka Čebašek-Travnik je v odzivu na Jakličeve izjave poudarila, da Varuh človekovih pravic "kot institucija in varuhinja kot nosilec te funkcije nista del oblasti v državi in nimata v skladu z zakonom nobenih oblastnih pristojnosti". Ustava po njenem opredeljuje načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, "varuh pa ni del nobene od teh vej oblasti, saj ga ustava opredeljuje kot institucijo, ki varuje človekove pravice v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil".

"Varuhova moč je v zbiranju podatkov" Varuhinja je po pisanju Čebašek-Travnikove državni funkcionar, "vendar to ne daje podlage za trditev, da je nosilec javne oblasti". Tudi zakon Varuhu človekovih pravic po njenem ne daje nobenih izvršilnih pooblastil ali pristojnosti, da odloča o katerikoli zadevi iz pristojnosti države. "Varuhova moč je v zbiranju podatkov, ki mu omogočajo neodvisno preiskavo ravnanj organov oblasti in v argumentaciji ugotovljenih kršitev človekovih pravic. Na tej podlagi in ob upoštevanju izjav, ki jih je varuhinja izrekla na svoji novinarski konferenci dne 8. julija 2008, je zgrešeno citiranje 24. člena zakona o varuhu, ki ga je v svojem 'popravku popravka' izrekel gospod Jaklič," je zapisala varuhinja.

Čebašek-Travnikova "ni komentirala nobenega sodnega postopka" Ob tem še enkrat poudarja, da v svoji izjavi 8. julija ni komentirala nobenega sodnega postopka, ampak je kritizirala ravnanje policije zaradi "prekomerne in demonstracijske" uporabe sile. "To pa je osnovna naloga vsakega ombudsmana, da nadzira delo represivnih državnih organov. Če bi morali biti varuhi človekovih pravic v takšnih zadevah tiho, ne bi opravljali svoje temeljne vloge. Lahko se vprašamo, kaj bi bilo, če bi to veljalo tudi pred dvajsetimi leti - da je treba počakati, da policija in tožilec opravita svoje delo v miru, ko je bil aretiran takratni novinar Mladine z obtožbo izdaje vojaške skrivnosti - in se takratni varuhi človekovih pravic, civilna družba in mediji ne bi oglasili. Tudi takrat postopek represivnih državnih organov še ni bil končan," je še zapisala.

Ne spreglejte