SiolNET. Novice Slovenija
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kje v zapleteni formuli E, R, k in Y tiči fiskalni svet in kaj je treba vedeti o njem

2

termometer

 | Foto:
V petek bodo poslanci odločali o izvedbenem fiskalnem zakonu. Če bo ta prejel potrebno dvotretjinsko večino, bomo jeseni dobili fiskalni svet, v njem pa tri finančne modrece, ki pazijo na proračun.

Če se bo uresničila napoved finančnega ministra Dušana Mramorja, bodo poslanci morda že v petek končali zakonodajno sago, povezano s sprejemom fiskalnega pravila. Dve leti po tem, ko so v ustavo zapisali formulo, ki pravi, da državna blagajna ne more trošiti več, kot ustvari, bi tako dobili še zakon, ki določa, kako ustavno določilo izvajati v praksi. Najpomembnejši del zakona se nanaša na formulo, ki omejuje trošenje v času blaginje in v času recesije, ter na fiskalni svet, telo strokovnjakov – modrecev, ki spremljajo proračunsko politiko in opozarjajo, kje so njene pasti in slabosti.

1. Kaj je fiskalni svet? Takole pravi predlagani zakon: Je samostojen in neodvisen državni organ (kot na primer računsko sodišče), sestavljen iz treh članov, ki spremlja in nadzoruje, ali je javnofinančna politika skladna z nacionalnimi in evropskimi pravili. Enkrat letno poroča državnemu zboru.

Malo drugače: v fiskalnem svetu bodo trije finančni strokovnjaki, ki bodo spremljali fiskalna pravila, ocenjevali makroekonomske in proračunske napovedi, vrednotili fiskalno vzdržnost, dajali mnenja o osnutkih tistih zakonov, ki imajo občuten proračunski učinek.

2. Zakaj fiskalni svet ravno zdaj? Že tako je prepozno. Slovenija je edina država v EU, ki še ni sprejela zakonodaje, potrebne za uvedbo institucij za nadzor proračuna, konkretno fiskalnega sveta, čeprav bi to že morala storiti. Sloveniji zaradi tega grozijo finančne kazni v višini do deset milijonov evrov. Poleg Slovenije fiskalnega sveta ta trenutek nimajo še štiri druge države Unije: Češka, Poljska, Grčija in Bolgarija.

3. Kdo imenuje člane fiskalnega sveta? Če bo obveljala predlagana ureditev, jih bo za dobo petih let imenovala vlada, potrdil pa državni zbor z dvotretjinsko večino. Prakse v tujini kažejo, da je dobro, da člane imenujejo različne politične in strokovne institucije, naše finančno ministrstvo pa je ocenilo, da bomo nepristranskost članov zagotovili s potrebno dvotretjinsko večino v državnem zboru.

4. Kdo je lahko član? Uveljavljeni strokovnjaki s področja makroekonomije, javnih financ ali ekonomije, vsaj eden od njih pa mora biti s področja javnih financ (štejejo delovne izkušnje, poslovna uspešnost in ugled).

Nekdanji minister Janez Šušteršič je dejal, da upa, da to ne bodo samo profesorji, nekdanji minister Mitja Gaspari pa pravi, da morajo predvsem biti kakovostni in imeti izkušnje tudi iz prakse.

5. Kdaj bo fiskalni svet imenovan? Če bo zakon potrjen ta teden, bo fiskalni svet lahko imenovan jeseni, je dejal minister Mramor.

6. Bo fiskalni svet imel kaj dejanskega vpliva? To bo odvisno od članov samih, soglašata minister Mramor in nekdanji minister Šušteršič. Zakon po njunem mnenju daje ustrezen okvir za dobro delo.

"Kako bo to delovalo v praksi, pa je odvisno od sestave fiskalnega sveta (strokovnosti in neodvisnosti), energije, ki jo bodo člani sveta vložili v delo (pomen polne zaposlitve in ustreznega plačila!), ter seveda ugleda, ki si ga bodo znali ali pa ne ustvariti z utemeljenostjo svojih stališč in javno komunikacijo," trdi Šušteršič.

Da je dobro komuniciranje z mediji pomembno, izpostavlja tudi direktor Umarja Boštjan Vasle, ki pravi, da sta prav splošna in strokovna javnost največji zaveznici fiskalnega sveta.

7. Koliko bodo člani sveta plačani? Podatkov o tem nismo dobili, strokovnjaki iz tujine pa opozarjajo, da morajo člani biti plačani glede na učinkovitost in ne glede na položaj. Švedski člani fiskalnega sveta si štejejo v čast, da lahko opravljajo svojo funkcijo. Nadomestilo zanjo je nizko, predvsem gre za priznanje za preteklo akademsko delo.

Predstavniki finančnega ministrstva izpostavljajo, da bodo pri finančnem svetu varčni, a o smiselnosti takšnega pristopa bi se dalo razpravljati. Švedski fiskalni svet, ki ima šest članov, ob tem pa še pomoč petih ljudi iz administracije in strokovnjakov, ima na primer letni proračun milijon evrov.

8. Predlog fiskalnega zakona za predsednika fiskalnega sveta uvaja več kot polovično, za oba člana pa največ polovično zaposlitev. Zakaj? Zakaj le polovična zaposlitev in ali zahtevnost nalog, ki čakajo na prihodnje člane fiskalnega sveta, ne narekuje večje vpetosti v to delo, tudi s polno zaposlitvijo?

Nekdanji finančni minister Janez Šušteršič pravi, da bi se lahko zgledovali po svetu Banke Slovenije, kjer so člani zaposleni za polni delovni čas. Tudi plačali bi jih enako. Druga mogoča primerjava bi bila po Šušteršičevem mnenju lahko računsko sodišče, kjer člani sodišča prav tako niso zaposleni le za delni delovni čas. "Na ta način bi zagotovili, da bi bilo delo v fiskalnem svetu za njegove člane dejansko prva prioriteta in ne obstranska dejavnost poleg drugih zaposlitev in projektov," pravi Šušteršič.

S finančnega ministrstva pa so nam na vprašanje o polovični zaposlitvi odgovorili, da so se za takšno ureditev odločili zato, da bodo v svet imenovani strokovnjaki ostali v stiku s svojim delovnim področjem. In še: "Da ne postanejo nezaposljivi, ko jim poteče mandat."

9. Kdo bo sedel v fiskalnem svetu? Čeprav smo vrtali v različne sogovornike, imen ni želel napovedovati nihče.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin