Kirurg Igor Gregorič o nadzoru v UKC Ljubljana: Deli dokumentacije so celo ponarejeni

Kardiovaskularni in torakalni kirurg Igor Gregorič že več kot 30 let deluje v ZDA. Dolga leta je bil zaposlen na Texas Heart Institute (THI) v Houstonu, ki je med vodilnimi svetovnimi ustanovami na področju kardiovaskularne kirurgije, presaditve srca in mehanske cirkulatorne podpore. Pred tremi leti je postal predstojnik kirurškega oddelka centra za napredovalo srčno popuščanje na univerzitetni kliniki Memorial Hermann Hospital v Houstonu. Tu poleg vsakodnevnih operativnih posegov opravlja tudi administrativni del vodenja oddelka. Je strokovni direktor na šoli za izobraževanje "perfuzionistov", ki jo je ustanovil na teksaški univerzi, in direktor raziskovalnih dejavnosti v centru za napredovalo srčno popuščanje.

Igor Gregorič je eden od avtorjev poročila o programu otroške srčne kirurgije na ljubljanski Pediatrični kliniki, ki razkriva, da naj bi med letoma 2007 in 2014 umrlo več kot 30 otrok, nekaj med njimi tudi zaradi strokovnih napak. Poklicali smo ga in ga vprašali, kakšno je ozadje nastajanja poročila in kako odgovarja na kritike, ki so se pojavile po tem, ko je poročilo prišlo v javnost.

Kako je poročilo nastajalo? So vam bile na razpolago vse potrebne informacije? Za zdaj, dokler zdravniška zbornica kot naročnik revizije poročila ne da v javnost, ne morem veliko komentirati. Na splošno lahko rečem, da je bila dokumentacija dokaj pomanjkljiva. Naša komisija je bila v začetku odgovorna za nadzor le za leto 2012, šele naknadno je bilo dogovorjeno, da opravimo nadzor od leta 2007 do leta 2014.

Ob prihodu v Ljubljano julija lani smo dobili vpogled v popise 73 otrok iz programa otroške srčne kirurgije, ki so bili leta 2012 operirani v UKC Ljubljana. Naknadno, ob analiziranju preostalih datotek, pa se je izkazalo, da je število operiranih otrok leta 2012 morda nekoliko višje. Ta diskrepanca v podatkih jasno pokaže na nenatančnost pri zapisovanju in shranjevanju podatkov.

Dejstvo, da ni bil niti en zapis do prihoda komisije – kljub dogovoru – poslan v bazo evropskih podatkov, kamor naj bi se po evropskih smernicah pošiljali vsi podatki o kirurških posegih na srcu pri otrocih, je delo komisiji še toliko bolj otežilo.

Ste lahko neodvisno delali ali ste bili izpostavljeni kakšnim pritiskom? Nihče ni izvajal nobenih pritiskov na mednarodno komisijo. Nobenega vplivanja ni bilo. Na možnost obdelave podatkov, vpogleda v popise, izvedbe intervjujev nismo imeli nobenih pripomb. Vse je potekalo v prijaznem okolju, vsi udeleženi so bili zelo kooperativni in pripravljeni priskočiti na pomoč, če smo kaj potrebovali. Komisija se je takoj osredotočila na leto 2012, kot je bilo najprej dogovorjeno, šele v tistih treh dneh revizije pa se je pokazalo, da je s tako majhnim številom operacij v letu 2012 (tisto leto je bilo operiranih 73 pacientov) težko narediti racionalen sklep o rezultatih zdravljenja, saj je to statistično premajhen vzorec. Glede na to je bilo takoj jasno, da bo treba nadzor razširiti na obdobje od leta 2007 do leta 2014.

Dogovorjeno je bilo, da bodo dodatne podatke vnašali zdravniki iz kliničnega centra, kar se je tudi naknadno zgodilo. Mislim, da so svoje delo po svojih močeh vestno opravili, a sistem je tako pomanjkljiv, da mislim, da niso imeli ustreznih popisov, številk in dokumentacije, da bi lahko podatke vse vnesli tako natančno, kot če bi to opravljali vsakodnevno. Poleg tega je bila težava tudi pri vnašanju in kodiranju podatkov, ki so bili naknadno vneseni v evropsko bazo podatkov. Vse to je opisano v poročilu.

David Mishaly vaši komisiji očita, da se z njim nikoli ni pogovorila in da je poročilo nepopolno. Očitkom o nepopolnosti ste s tem odgovorom delno pritrdili. Ste se z njim pogovorili, ko ste opravljali nadzor? Prvič, drži, da poročilo ni popolno, saj so bili podatki, ki smo jih dobili, nepopolni. S te strani se moram strinjati z dr. Mishalyjem. V priporočilu, ki izhaja iz poročila, smo zdravniški zbornici predlagali, naj podatke, ki so bili vneseni v evropsko datoteko, še enkrat preveri.

Glede komunikacije z dr. Mishalyjem pa bi pojasnil naslednje. Ob prihodu v UKC Ljubljana je komisija prejela seznam ljudi, s katerimi naj bi se pogovorili. Na tem seznamu dr. Mishalyja ni bilo. Po drugi strani pogovor z njim pravzaprav ni bil potreben, saj kot kirurg ni bil pod drobnogledom. Njegovi strokovnosti pač nihče ne oporeka. Vemo, da je kompetenten pediatrični kardiokirurg. Kar pa se mu oporeka, so nekatere poteze, ki so po mnenju mednarodne komisije neetične in nemoralne. Če bi imela komisija dr. Mishalyja o teh kritikah priložnost vprašati, bi jih najverjetneje zanikal.

Vendar pa so se po najvišjih moralno-etičnih merilih, po katerih je mednarodna komisija delovala, pojavili dvomi o tem, zakaj so se nekateri elementi programa, ki ga je dr. Mishaly vodil celih sedem let, izvajali v hudem nasprotju z mednarodnimi standardi. Gledali smo torej strukturo programa, ne pa dr. Mishalyja. Naj povzamem le en primer. Kako je mogoče, da v sedmih letih program oziroma vodja tega programa ne izšola, izuči ali izuri dveh specializantov v izurjena kirurga otroške srčne kirurgije, čeprav je bilo to dogovorjeno? In kako je mogoče, da se enega specializanta favorizira, če pa bi morala imeti oba specializanta enake pogoje dela? To so vprašanja, ki si jih komisija zastavlja in so v grobem nasprotju z mednarodnimi standardi o specializacijah.

So pomanjkljivi podatki posledica neurejenega sistema, "šlamparije"? Tega ne morem ravno reči na tak način. Javnost mora razumeti, da je bila naša komisija ustanovljena z nalogo, da preveri, ali je pediatrična kardiokirurgija v Ljubljani delovala v skladu z mednarodnimi standardi in predpisi. Ena od ugotovitev je bila, da je bila dokumentacija zelo pomanjkljiva, kar seveda ni v skladu s standardi.

Komisija se ni ukvarjala s tem, zakaj je pomanjkljiva, zakaj ni natančna, zakaj podatki niso bili vneseni v evropsko bazo itd. To ni v pristojnosti nadzorne komisije, ampak drugih organov, če se želijo odkriti pravi vzroki nastalega položaja. Komisija je samo pokazala na to, kje so pomanjkljivosti in da bo potreben radikalen ukrep za pravo organizacijo sistema.

Naj citiram enega od intervjuvanih kolegov: "Dokumentacija je pogosto nepopolna. Posamezni dokumenti manjkajo, najpogosteje operativni zapisniki za leto 2013 (praktično vsi) in kirurške odpustnice. V dokumentaciji je veliko napak (dokumenti so pomešani, ne ujemajo se datumi posameznih dokumentov, deli dokumentacije enega bolnika so v dokumentaciji drugega). Deli dokumentacije so celo ponarejeni."

Upam, da bo to poročilo pomagalo vsaj toliko, da se stvari postavijo na pravo mesto ter da se te nepravilnosti in površnost spravijo v neko natančno ureditev, kjer se podatki sproti pošiljajo v skupne mednarodne datoteke, se letno analizirajo in se iz razvidnih rezultatov poskušajo najti vedno boljše rešitve, ki omogočajo objektivno primerjavo s podobnimi centri v Evropi.

Kaj bi se zgodilo, če bi neka državna bolnišnica v ZDA dobila tako negativno poročilo o svojem delu? V ZDA je pred dobrim letom prišlo v javnost poročilo o nepravilnostih pri zdravljenju vojnih veteranov v Veterans Administration Hospitals. V tem primeru pacienti niso bili pravočasno razporejeni na čakalne sezname za zdravljenje v bolnišnicah, kar je vplivalo na večje število smrti pacientov (po najnovejših podatkih CNN več kot 300 tisoč, op. a.) zaradi predolgih čakalnih vrst. V nekaterih bolnišnicah so tudi ponarejali dokumentacijo za prikaz boljšega delovanja bolnišnic in zdravja nekaterih posameznikov. Posledica: vse vodstvo je moralo odstopiti, preiskave pa še potekajo (poleg interne preiskave so preiskave uvedli še FBI, kongres in Obamova administracija, op. a.).