Kdo se lahko pogaja o slovenskem ozemlju in morju?

Direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik je ob tem dogovor med notranjima ministroma Slovenije in Hrvaške označil za korak naprej, sedaj pa je na vrsti državni zbor. Podobnik je pred srečanjem za medije dejal, da gre pri odločitvi za postavitev zapornice na mestu, kjer na poti do hiše Joška Jorasa stojijo cvetlična korita, za pomembno vsebinsko in simbolno dejanje, saj bo tako izveden sklep piranskega sodišča, ljudem, ki tam živijo, pa omogočeno neomejeno gibanje.

Podobnik: Gre za pomemben korak naprej

Po njegovih besedah je tokrat po dolgih letih prvič, da Hrvaška stopa korak nazaj. "Ne gre za to, da bi se odrekala nečemu, kar bi ji pripadalo, saj je zasedla slovensko ozemlje, ampak stopa korak nazaj zaradi poteze Slovenije, ki je morala biti, žal, izsiljena z Jorasovo gladovno stavko in z drugimi pritiski, ki jih je vršil del civilne družbe," je dejal Podobnik.

Odločitev o zapornici in dogajanja v zadnjih dneh Podobnika navdajajo z upanjem, da gre za konec nekega obdobja, ko naj bi Hrvaška izvajala enostranske poteze v škodo Slovenije, ta pa se je odzivala s protestnimi notami. Po njegovih besedah gre za pomemben korak naprej, a če državni zbor in vlada ne bosta potegnila prave poteze in spremenila slovenskih pogajalskih izhodišč, bo to dokaz, da so notranji in zunanji minister ter vlada, takšno odločitev sprejeli le iz strahu, kaj se bi lahko na shodu zgodilo.

"Verjamem, da je Hrvaški jasno, da imamo prav"

Dodal je še, da sporazum Drnovšek-Račan Sloveniji odvzema status pomorske države, pri čemer je bil kritičen do nekaterih pravnikov, ki pojasnjujejo, da sporazum omogoča Sloveniji neomejen dostop na odprto morje, v zameno pa naj bi se Slovenija odrekla delu kopnega.

Na vprašanje STA, zakaj je po njegovem mnenju Hrvaška sedaj popustila, je Podobnik odgovoril, da težko presoja, kakšen je osnovni razlog, da je prišlo do takšnega dogovora. "Verjamem pa, da je Hrvaški jasno, da imamo prav. Kako bi bilo sicer mogoče, da sta se slovenska in hrvaška politika v tako kratkem času dogovorili za nekaj, kar se prej v petih ali desetih letih nista mogli," je pojasnil.

Podobnik tudi meni, da Jorasa podpira veliko ljudi

Podobnik tudi meni, da Jorasa podpira veliko ljudi, Hrvaška naj bi tako tudi ocenila, da bi lahko napovedana državljanska nepokorščina prinesla nepopravljive posledice. Hrvaška se po Podobnikovih besedah zaveda, da se zavod in podporniki njegovih aktivnosti želijo pogovarjati in da podpirajo vstop Hrvaške v EU. Obenem pa naj bi se zavedala, da v EU ne bo mogla vstopiti, če se ne bo odrekla ozemeljskim težnjam na škodo Slovenije, je dodal. "Ko nam bodo pri čemerkoli dokazali, da nimamo prav, bomo naše stališče spremenili in se našim zahtevam odrekli," je še pojasnil.

Na okrogli mizi je Podobnik izrazil upanje, da bo državni zbor sprejel sklep, da se nima nihče pravice pogajati o nesporno slovenskem ozemlju in morju, prav tako to ne more biti predmet mednarodne arbitraže ali mednarodnega sodišča.

Joško Joras je dejal, da se počuti dobro in se zahvalil za podporo

Joško Joras je dejal, da se počuti dobro in se zahvalil za podporo. Joras je izrazil zadovoljstvo tudi nad vlogo, ki so jo odigrali sodišče, davčna uprava, obrambno ministrstvo in varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik.

Starman: Te lastovke ne gre preveč visoko ceniti Jorasov odvetnik Danijel Starman je izrazil upanje, da je dogovor notranjih ministrov Slovenija in Hrvaške, Dragutina Mateja in Berislava Rončevića, znak, da se so se odnosi v Istri med Hrvaško in Slovenijo otoplili. Meni pa, da "te lastovke ne gre preveč visoko ceniti", saj sta potrebna še sklepa vlad in uresničitev dogovora. Poudaril je pomen sožitja med civilno družbo in pravom. Po njegovih besedah ne Haag ne arbitraža v tem trenutku ne prideta v poštev, ker naj bi bili za to potrebni dve strani, ki sta sposobni oblikovati pravična izhodišča.