Ponedeljek, 30. 6. 2008, 15.38
9 let
Katarina Kresal: Koalicija obljub, s katerimi je prišla na oblast, ni izpolnila

Tako je v intervjuju za STA med drugim povedala predsednica LDS Katarina Kresal. Priložnost za pogovor z edino predsednico katere od parlamentarnih strank na Slovenskem je bila prva obletnica kongresa, na katerem je bila pred enim letom, 30. junija 2007, v Žalcu izvoljena z veliko večino glasov delegatov stranke. Diplomirana pravnica Katarina Kresal, ki z letnico rojstva 1973 sodi v generacijo mlajših političark, je takrat prejela podporo 287 delegatov, njenega protikandidata Matjaža Švagana pa je podprlo le 42. Na čelu stranke je tako nasledila Jelka Kacina, pred njim so stranko vodili Anton Rop in Janez Drnovšek. V intervjuju za STA je med drugim izrazila optimizem pred septembrskimi državnozborskimi volitvami, na katerih bo stranka v kampanji dala prednost "vsebini pred formo". Želi si, da bi bila kampanja vsebinska in ne negativna. Z razmerami v stranki, ki so jo pred njenim prihodom pretresali odhodi članov in poslancev, je zadovoljna, saj ji je v enem letu uspelo stranko konsolidirati, finančno sanirati, spremenilo pa se je tudi vzdušje. Tako se, kot je dejala, v LDS "mnogo več pogovarjamo, mnogo več sodelujemo in zato lahko tudi mnogo bolj enotno delujemo". Stranka je prva med opozicijskimi strankami sprejela volilni program, s katerim želijo ponuditi alternativo trenutni vladi ter se vključiti v prihodnjo, povolilno vladno koalicijo, ki bi jo v skladu z željami Katarine Kresal oblikovali s sedaj opozicijskima strankama Socialnih demokratov in Zares ter v kateri bi lahko program dejavno uresničevali.
Kakšni so vaši vtisi po enem letu vodenja stranke, ko ste na čelu nasledili znane in v javnosti razpoznavne politične osebnosti?
Potem, ko je vse ostalo odpovedalo in so vsi dvignili roke od naše stranke, so dali priložnost ženski roki. Lahko rečem, da sem po enem letu zadovoljna s tem, kar smo naredili. Ves naš trud, da se bolje notranje organiziramo in poenotimo, se je pokazal na koncu na našem junijskem kongresu v Ljubljani, ki je izzvenel zelo enotno, kjer smo soglasno sprejeli naš program, ki je naša vsebinska usmeritev za nadaljnja štiri leta.
Sem zelo optimistična. Menim, da smo svoje notranje probleme prešli in se na novo organizirali, pridobili smo ogromno novih ljudi, ki nam želijo pomagati, in zdaj je naša pot usmerjena samo še navzgor.
V zadnjem letu sva z generalnim sekretarjem stranke najprej uredila finance. Uspeli smo pridobiti nova posojila, tako da smo lahko poplačali stare račune iz prejšnjih časov in prejšnjih kampanj. Vzpostavili smo zelo jasno finančno disciplino. Vse naše obveznosti redno odplačujemo, sedaj imamo obveznosti do bank in ne več do različnih dobaviteljev.
Veliko potujem po državi, saj sem vzpostavila neposreden stik z lokalnimi odbori, kar so pogrešali pri prejšnjih vodstvih, povečali smo demokratičnost odločanja, vzpostavili smo zelo dobro komunikacijo med vodstvom in poslanskim klubom, ki je morda prej tudi manjkala.
Letos bo LDS prvič, potem ko je dolga leta zaznamovala slovensko vladno politiko, nastopila na volitvah kot opozicijska stranka. Kako se pripravljate na volitve in kako boste obrnili trende navzgor, da bo stranka sploh preživela oz. da bo prišla v parlament?
Stranka živi in vstop v parlament nas ne skrbi. Naš namen vsekakor je, da stranka zopet postane upoštevanja vreden političen faktor in da tudi ljudi prepričamo, da smo še vedno verodostojni, da smo strokovni in da imamo dobre rešitve.
Iz tega zornega kota pristopamo tudi k svojemu vsakdanjemu delu. Smo ostra, vendar vedno strokovna opozicija. Povemo, zakaj posamezne vladne rešitve niso dobre, povemo pa tudi, kako bi lahko bile boljše. Seveda pa na teh volitvah stavimo predvsem na naš program, naše vsebinske usmeritve. Program smo pisali z mislijo na to, kaj lahko kot stranka naredimo za vsakega posameznika.
Naš program ni leporečje, ampak je v njem polno zelo konkretnih ukrepov, na podlagi katerih bodo lahko volivke in volivci, če nam bodo dali možnost sodelovati pri oblikovanju vladne politike, ocenjevali, ali smo vse, kar smo obljubili, tudi izpeljali.
Jasno pa je, da za dobrim programom vedno stoji tudi dobra ekipa. Tudi tu smo se bistveno okrepili, imamo vrsto strokovnjakov, ki so nam pomagali pri pripravi 220-strani dolgega programa. Poleg tega sestavljamo tudi kompetentno listo kandidatov, ki je letos tako kot program nastajala resnično od spodaj navzgor.
Veliko problemov, ki jih omenjate v vašem programu, npr. demografski trendi, velik delež gospodarstva v državni lasti, pomanjkanje neposrednih investicij, se vlečejo še iz časa prejšnjih vlad, ko je bila na oblasti vaša stranka, tj. iz obdobja 1992-2004.
In prav je, da ugotovimo, da ti problemi še vedno obstajajo in da se jih je treba lotiti.
In kje je tukaj nasprotje?
Osnova našega gospodarskega programa je to, da skušamo privabiti svež kapital v Slovenijo, saj so naši davkoplačevalci že preveč obremenjeni. Treba pa se je tudi zavedati, da so glavni nosilci naše gospodarske rasti domača podjetja, zato je treba zagotoviti privlačno okolje, da se bodo širila in investirala ne le v Sloveniji, ampak tudi v tujini in da bodo postala evropsko konkurenčno primerljiva. Ne moremo se igrati ves čas samo v svojem peskovniku. Če hočemo postati evropsko primerljiva država, moramo imeti tudi evropsko primerljivo gospodarstvo. Vloga države je, da oblikuje tako stimulativno okolje, da se bodo vsi ti potenciali lahko razvijali.
Potem je treba ohraniti vlogo države v gospodarstvu? V vašem programu se namreč velikokrat omenja, kako mora država storiti to in to.
Ne govorim o dirigiranju države v gospodarstvo, bog ne daj. Država nima kaj pisati poslovnih planov in delati strategij podjetjem. To morajo delati podjetja sama. Edina naloga države je, da ustvari takšno okolje, v katerem lahko vsak razvija svoje potenciale.
Drugače je, ko govorimo o privatizaciji. Tudi jaz se zavzemam za dosledno in hitro privatizacijo. Vendar pa, tako kot nič v življenju ni absolutnega, je tudi tukaj nekaj strateških področij, kjer predvidevamo, da bi bilo dobro ohraniti lastništvo. 25 odstotkov + 1 delnica je formula, ki jo imamo zapisano tudi v programu.
Če izpostavim v bančnem sektorju NLB, smo zadržani do tega, da bi se ta banka v celoti privatizirala, ker pokriva praktično polovico našega finančnega prostora. Če bo postal lastnik tujec, potem bo v skladu z evropskimi direktivami posredno postala tudi nadzorna banka neka druga nacionalna banka. Zato bi bilo potrebno o tem, ali bomo prepustili tako velik segment svojega finančnega prostora v nadzor nekomu drugemu, narediti tehten premislek.
V programu tudi predvidevamo, da bi se naredila zelo resna študija - kar so poskušale tudi prejšnje vlade, a ni prišlo v življenje -, katere dejavnosti so tako pomembne za delovanje države, da jih ne gre popolnoma prepustiti tržnim mehanizmom, pa tudi katere so tiste dejavnosti, ki bi bile naše prednostne in bi z njimi konkurirali drugim državam.
Omenili ste tudi davčne obremenitve. Ali to pomeni, da ste zagovornica enotne davčne stopnje?
Govorimo o zelo konkretnih davčnih spremembah, ne govorimo pa o enotni davčni stopnji. To ni del naše strategije.
Seveda pa je od podpore ljudi, ki jo bomo dobili na volitvah, odvisno, koliko od tega bomo sposobni izpeljati. Ampak, če bomo v vladi in bomo dobili posamezne resorje, potem je to vozni načrt za delo teh ministrstev.
Socialni demokrati so v mednarodnem merilu del Socialistične internacionale, vi pa ste del liberalcev. Če pogledamo v Nemčijo, so nemški liberalci naravni zavezniki CDU in ne SDP? Zakaj ta razlika?
Očitno so razmere v Sloveniji drugačne kot v Nemčiji. Marsikje v Evropi so liberalne stranke le jeziček na tehtnici, v Sloveniji pa je bila liberalna demokracija dolga leta vodilna stranka, ki je zajemala velik del sredinskega volilnega telesa.
Vsaka vlada je seveda kompromis med cilji, vsebinami in političnimi usmeritvami. Presojam lahko prioritete, ki jih odpirajo posamezne stranke, predvsem pa, kako si predstavljajo način vodenja države. In v teh dveh komponentah trenutno vidim večjo povezavo s strankami, ki so v opoziciji, kot s tistimi, ki niso.
V zadnjem času se pri stroki, kot ste lahko opazili, odmahne z roko in reče: "Ah, tako imenovana stroka ..." To je način vodenja države, ki ga ne morem sprejeti. Predvsem zaradi tega se oziramo po tem, da bi sodelovali s kolegi iz opozicije. Ne zaradi neke načelne odločitve, da se z desnico ne bi dalo sodelovati.
Značilnost levice oz. socialistov je poudarjanje vloge države, recimo vloge socialne države ...
Slovenija je socialna država, po ustavi smo socialna država, kar je treba spoštovati. Morda imamo mi, čeprav smo liberalni demokrati, celo največji posluh za socialno pravično družbo, pa ne za to, ker bi imeli polna usta sociale, ampak ker vemo, da je treba najprej več ustvariti, če hočemo več pametno razdeliti med družbene podsisteme.
Temelj našega socialnega programa je v tem, da bi postala Slovenija ena najuspešnejših držav, kjer bi bil vsak posameznik bolj uspešen, pa naj si bo to študent ali delavec.
Bazen sredinskih volivcev, iz katerega vse stranke hočejo zajemati, je omejen. Kakšna je vaša primerjalna prednost pred drugimi oz. kje so razlike s SD, Zares ali drugimi strankami, ki vse ciljajo pravzaprav na to populacijo sredinskega volivca?
Pravzaprav vsi zajemamo iz istega bazena, tistega približno milijona in pol volivcev, tako levih, desnih ali sredinskih. Te meje tudi niso trdno začrtane in tudi sami si jih ne postavljamo. Mi smo Liberalna demokracija Slovenije. Že naše ime pove, da se zavzemamo za temeljne liberalno demokratične vrednote, ki so: svoboda posameznika, svobodna gospodarska pobuda, čim manj vpletanja države v življenje vsakega posameznika in pa dosledna laična država, nad vsem tem pa bdi pravna država, ki mora dosledno funkcionirati.
To so vrednote, po katerih smo poznani oziroma po katerih želimo, da nas spoznajo. Verjetno imajo ostali kolegi drugačne vrednote, ki jih dajejo na prvo mesto. Drugačni smo pa tudi po tem, da smo postavili zelo konkretne zaveze za naše volivce in smo jim povedali, kaj bomo naredili. To je zelo bistvena razlika od vseh ostalih strank, ki nastopajo na našem političnem prizorišču, kjer praktično ni nobene, ki bi dala tako jasno zavezo na mizo in bi rekla: mi pa bomo naredili teh nekaj 100 ukrepov, če nam boste dali vaš glas.
Se vam ne zdi, da v času mandata vaše vlade LDS ni imela vpliva medije? Spomnimo se le dopisovanja med Ropom in Pahorjem ("dragi Tone, dragi Borut").
V resnici ne moremo komentirati tega, kaj so delali kolegi in politiki pred mano. V tej stranki sem eno leto in v tem času odgovarjam za njeno delovanje. Vsekakor vem, da je naš namen in moja želja, da se takšni vplivi politike na javni medij ne bi dogajali, zato smo konkretno predvideli tudi takšne spremembe.
V vašem programu ste tudi predvideli ukinitev subvencioniranja medijev iz javnega medijskega sklada, hkrati pa ste zapisali, da želite podpirati razvoj lokalnih, študentskih in drugih medijev. Kdo bo tukaj odločal o delitvi sredstev iz državnega proračuna?
Gre za to, da deljenje denarja medijem ne sme biti v popolni domeni politične odločitve. Tako kot za marsikatero drugo zadevo bi morali tudi pri vprašanju sofinanciranja medijev biti postavljeni strokovni kriteriji in bi morala o teh zadevah odločati stroka in ne politika. Le tako so lahko odločitve strokovne in nepristranske.
Pri sestavljanju liste nismo imeli posebnih težav. Večina članov in simpatizerjev LDS nastopa na listi zato, ker se strinja z našo politično usmeritvijo. Vesela sem, da se bodo angažirali tudi nekateri posamezniki, ki so prišli v stranko na novo, denimo Aleš Zalar, Jože Pirjevec, Lucija Čok in nastopili na volitvah. Če bodo izvoljeni, se bo zanesljivo raven razprav v parlamentu dvignila. Celotno listo kandidatov za državnozborske volitve bomo v skladu z načrti predstavili konec avgusta na prvi volilni konvenciji.
Treba je opozoriti, da ne gre samo za problem morebitnega podkupovanja pri patrijah, ampak za celoten koncept razumevanja delovanja ministrstva za obrambo s strani ministra Erjavca. Če se spomnite, je minister Erjavec v zadnjih nekaj mesecih naredil pravo "burko" iz svoje pozicije ministra. To, da je moral hoditi na odbore, v parlament, se mu je zdelo najhujše in najbolj nepošteno od vsega, čeprav je to njegova osnovna funkcija kot ministra. Ni želel odgovarjati na pozive in vprašanja poslancev in nenazadnje se je delal norca iz njih na vsakem koraku. To pomeni, da ima minister Erjavec očitno velik problem s konceptom tega, kako mora sploh ministrstvo delovati in kakšne so odgovornosti ministra.
Ko so se pojavili resni pomisleki, da prihaja do korupcije pri tem velikem poslu, se mu ni zdelo potrebno, da bi pogledal znotraj svojega ministrstva, ali je bilo kaj narobe. Tudi na pozive, da bi imenoval komisijo znotraj ministrstva in preveril, če so vsi postopki res tekli korektno, se ni odzval.
To so razlogi, zakaj smo pozivali ministra za obrambo k odstopu. Čeprav se vsak dan kaže več indicev, da je res nekaj hudo narobe pri tem poslu, se njegov odnos do tega ni prav v ničemer spremenil, še vedno je zelo lahkoten in ga cela stvar prav nič ne skrbi. To pa nas res skrbi.