Katarina Kresal: Koalicija obljub, s katerimi je prišla na oblast, ni izpolnila

Tako je v intervjuju za STA med drugim povedala predsednica LDS Katarina Kresal. Priložnost za pogovor z edino predsednico katere od parlamentarnih strank na Slovenskem je bila prva obletnica kongresa, na katerem je bila pred enim letom, 30. junija 2007, v Žalcu izvoljena z veliko večino glasov delegatov stranke. Diplomirana pravnica Katarina Kresal, ki z letnico rojstva 1973 sodi v generacijo mlajših političark, je takrat prejela podporo 287 delegatov, njenega protikandidata Matjaža Švagana pa je podprlo le 42. Na čelu stranke je tako nasledila Jelka Kacina, pred njim so stranko vodili Anton Rop in Janez Drnovšek. V intervjuju za STA je med drugim izrazila optimizem pred septembrskimi državnozborskimi volitvami, na katerih bo stranka v kampanji dala prednost "vsebini pred formo". Želi si, da bi bila kampanja vsebinska in ne negativna. Z razmerami v stranki, ki so jo pred njenim prihodom pretresali odhodi članov in poslancev, je zadovoljna, saj ji je v enem letu uspelo stranko konsolidirati, finančno sanirati, spremenilo pa se je tudi vzdušje. Tako se, kot je dejala, v LDS "mnogo več pogovarjamo, mnogo več sodelujemo in zato lahko tudi mnogo bolj enotno delujemo". Stranka je prva med opozicijskimi strankami sprejela volilni program, s katerim želijo ponuditi alternativo trenutni vladi ter se vključiti v prihodnjo, povolilno vladno koalicijo, ki bi jo v skladu z željami Katarine Kresal oblikovali s sedaj opozicijskima strankama Socialnih demokratov in Zares ter v kateri bi lahko program dejavno uresničevali.

Kakšni so vaši vtisi po enem letu vodenja stranke, ko ste na čelu nasledili znane in v javnosti razpoznavne politične osebnosti?

Potem, ko je vse ostalo odpovedalo in so vsi dvignili roke od naše stranke, so dali priložnost ženski roki. Lahko rečem, da sem po enem letu zadovoljna s tem, kar smo naredili. Ves naš trud, da se bolje notranje organiziramo in poenotimo, se je pokazal na koncu na našem junijskem kongresu v Ljubljani, ki je izzvenel zelo enotno, kjer smo soglasno sprejeli naš program, ki je naša vsebinska usmeritev za nadaljnja štiri leta.

Sem zelo optimistična. Menim, da smo svoje notranje probleme prešli in se na novo organizirali, pridobili smo ogromno novih ljudi, ki nam želijo pomagati, in zdaj je naša pot usmerjena samo še navzgor.

V zadnjem letu sva z generalnim sekretarjem stranke najprej uredila finance. Uspeli smo pridobiti nova posojila, tako da smo lahko poplačali stare račune iz prejšnjih časov in prejšnjih kampanj. Vzpostavili smo zelo jasno finančno disciplino. Vse naše obveznosti redno odplačujemo, sedaj imamo obveznosti do bank in ne več do različnih dobaviteljev.

Veliko potujem po državi, saj sem vzpostavila neposreden stik z lokalnimi odbori, kar so pogrešali pri prejšnjih vodstvih, povečali smo demokratičnost odločanja, vzpostavili smo zelo dobro komunikacijo med vodstvom in poslanskim klubom, ki je morda prej tudi manjkala.

Letos bo LDS prvič, potem ko je dolga leta zaznamovala slovensko vladno politiko, nastopila na volitvah kot opozicijska stranka. Kako se pripravljate na volitve in kako boste obrnili trende navzgor, da bo stranka sploh preživela oz. da bo prišla v parlament?

Stranka živi in vstop v parlament nas ne skrbi. Naš namen vsekakor je, da stranka zopet postane upoštevanja vreden političen faktor in da tudi ljudi prepričamo, da smo še vedno verodostojni, da smo strokovni in da imamo dobre rešitve.

Iz tega zornega kota pristopamo tudi k svojemu vsakdanjemu delu. Smo ostra, vendar vedno strokovna opozicija. Povemo, zakaj posamezne vladne rešitve niso dobre, povemo pa tudi, kako bi lahko bile boljše. Seveda pa na teh volitvah stavimo predvsem na naš program, naše vsebinske usmeritve. Program smo pisali z mislijo na to, kaj lahko kot stranka naredimo za vsakega posameznika.

Naš program ni leporečje, ampak je v njem polno zelo konkretnih ukrepov, na podlagi katerih bodo lahko volivke in volivci, če nam bodo dali možnost sodelovati pri oblikovanju vladne politike, ocenjevali, ali smo vse, kar smo obljubili, tudi izpeljali.

Jasno pa je, da za dobrim programom vedno stoji tudi dobra ekipa. Tudi tu smo se bistveno okrepili, imamo vrsto strokovnjakov, ki so nam pomagali pri pripravi 220-strani dolgega programa. Poleg tega sestavljamo tudi kompetentno listo kandidatov, ki je letos tako kot program nastajala resnično od spodaj navzgor.

Veliko problemov, ki jih omenjate v vašem programu, npr. demografski trendi, velik delež gospodarstva v državni lasti, pomanjkanje neposrednih investicij, se vlečejo še iz časa prejšnjih vlad, ko je bila na oblasti vaša stranka, tj. iz obdobja 1992-2004.

In prav je, da ugotovimo, da ti problemi še vedno obstajajo in da se jih je treba lotiti.

Nekateri od teh imajo korenine v prejšnjem obdobju. Zagotovo pa so bile narejene tudi napake, ampak za te napake so volivci izstavili račun stranki leta 2004. Za sedanje napake pa mora odgovarjati sedanja vlada.

Se vam ne zdi, da so določene rešitve v vašem programu protislovne; na eni strani govorite, da je treba podpirati domače gospodarstvo, hkrati pa bi radi privabili čim več tujih investicij?

In kje je tukaj nasprotje?

Včasih se je treba odločiti med enim ali drugim. Ko govorimo o tujih investicijah oz. o direktnih investicijah, če pozorno berete program, govorimo o enakopravnosti obojih. Če so domači podjetniki, ki so pripravljeni odpirati nova podjetja, ki so pripravljeni vpeljati nove tehnologije, potem morajo biti enako obravnavani kot tujci. Gre za to, da se privabi svež kapital na posamezna področja, ki morda niso tako zelo privlačna za podjetja, ker ta prinesejo nova delovna mesta, nove tehnologije, "know-how", nova znanja. In seveda prinesejo tudi konkurenco, iz česar na koncu najboljše potegnejo tako delavci kot tudi uporabniki storitev ali kupci produktov.

Osnova našega gospodarskega programa je to, da skušamo privabiti svež kapital v Slovenijo, saj so naši davkoplačevalci že preveč obremenjeni. Treba pa se je tudi zavedati, da so glavni nosilci naše gospodarske rasti domača podjetja, zato je treba zagotoviti privlačno okolje, da se bodo širila in investirala ne le v Sloveniji, ampak tudi v tujini in da bodo postala evropsko konkurenčno primerljiva. Ne moremo se igrati ves čas samo v svojem peskovniku. Če hočemo postati evropsko primerljiva država, moramo imeti tudi evropsko primerljivo gospodarstvo. Vloga države je, da oblikuje tako stimulativno okolje, da se bodo vsi ti potenciali lahko razvijali.

Potem je treba ohraniti vlogo države v gospodarstvu? V vašem programu se namreč velikokrat omenja, kako mora država storiti to in to.

Ne govorim o dirigiranju države v gospodarstvo, bog ne daj. Država nima kaj pisati poslovnih planov in delati strategij podjetjem. To morajo delati podjetja sama. Edina naloga države je, da ustvari takšno okolje, v katerem lahko vsak razvija svoje potenciale.

Drugače je, ko govorimo o privatizaciji. Tudi jaz se zavzemam za dosledno in hitro privatizacijo. Vendar pa, tako kot nič v življenju ni absolutnega, je tudi tukaj nekaj strateških področij, kjer predvidevamo, da bi bilo dobro ohraniti lastništvo. 25 odstotkov + 1 delnica je formula, ki jo imamo zapisano tudi v programu.

Če izpostavim v bančnem sektorju NLB, smo zadržani do tega, da bi se ta banka v celoti privatizirala, ker pokriva praktično polovico našega finančnega prostora. Če bo postal lastnik tujec, potem bo v skladu z evropskimi direktivami posredno postala tudi nadzorna banka neka druga nacionalna banka. Zato bi bilo potrebno o tem, ali bomo prepustili tako velik segment svojega finančnega prostora v nadzor nekomu drugemu, narediti tehten premislek.

V programu tudi predvidevamo, da bi se naredila zelo resna študija - kar so poskušale tudi prejšnje vlade, a ni prišlo v življenje -, katere dejavnosti so tako pomembne za delovanje države, da jih ne gre popolnoma prepustiti tržnim mehanizmom, pa tudi katere so tiste dejavnosti, ki bi bile naše prednostne in bi z njimi konkurirali drugim državam.

Omenili ste tudi davčne obremenitve. Ali to pomeni, da ste zagovornica enotne davčne stopnje?

Govorimo o zelo konkretnih davčnih spremembah, ne govorimo pa o enotni davčni stopnji. To ni del naše strategije.

Kaj pa cilji na področju zaposlovanja? Ste za bolj prožen trg delovne sile, tj. da bi bilo treba omogočiti lažje odpuščanje zaposlenih? Zgledujemo se po danskem modelu flexicurity, kar pomeni, da je trg bolj prožen, vendar pa obenem omogoča tudi mnogo večjo socialno varnost zaposlenih. Menimo, da je treba ljudi stimulirati, da bi dlje časa ostajali v delovnem razmerju, saj bi se zaposlenim s tem povečale možnosti za višjo pokojnino. Sama sem bila proti sistemu "malusov", ki so jih želeli vzpostaviti v tej vladi, da bi šli ljudje kasneje v pokoj. Potrebno je ravno nasprotno. Ljudi je treba stimulirati, tako da se jim ponudi ugodnosti, če ostanejo dlje v delovnem razmerju.

Nekako imam občutek, ko berem program, kot da bi bil seznam lepih želja. Dejansko, če stranka, ki pripravi tak program, ni v vladi, se potem vprašaš, kako je sploh možno uresničiti vse to, kar se predlaga? Ta program ni poln lepih želja, je poln zelo konkretnih ukrepov, ki se jih da izpeljati. Ni pravljica za lahko noč, ampak je uresničljiv. Ljudem želimo pokazati, kaj točno bomo naredili, če nam bodo zaupana nekatera področja. Ne želimo jim zgolj reči: "Volite nas, pa bo vsem lepše in boljše."

Seveda pa je od podpore ljudi, ki jo bomo dobili na volitvah, odvisno, koliko od tega bomo sposobni izpeljati. Ampak, če bomo v vladi in bomo dobili posamezne resorje, potem je to vozni načrt za delo teh ministrstev.

Torej ta program ni program opozicijske stranke? To je program za razvojno vodenje Slovenije. Če bomo pa slučajno v opoziciji, bomo opozarjali na vse, česar tisti, ki so na oblasti, ne naredijo.

V kakšnem primeru bi sploh vstopili v vlado, če ne boste imeli te možnosti, da bi kot relativni zmagovalec izbirali svoje koalicijske partnerje? Je eden od možnih partnerjev sedanja vladna stranka premiera Janeza Janše? Koalicije se vedno sklepajo na podlagi volilnih rezultatov, predvsem pa na podlagi vsebinskih usmeritev, drugačne koalicije si ne predstavljam. Ko zdaj primerjamo politike posameznih strank, so za nas v tem trenutku prva izbira kolegi iz opozicije. O povezovanju s trenutno največjo vladno stranko ne razmišljamo.

Socialni demokrati so v mednarodnem merilu del Socialistične internacionale, vi pa ste del liberalcev. Če pogledamo v Nemčijo, so nemški liberalci naravni zavezniki CDU in ne SDP? Zakaj ta razlika?

Očitno so razmere v Sloveniji drugačne kot v Nemčiji. Marsikje v Evropi so liberalne stranke le jeziček na tehtnici, v Sloveniji pa je bila liberalna demokracija dolga leta vodilna stranka, ki je zajemala velik del sredinskega volilnega telesa.

Vsaka vlada je seveda kompromis med cilji, vsebinami in političnimi usmeritvami. Presojam lahko prioritete, ki jih odpirajo posamezne stranke, predvsem pa, kako si predstavljajo način vodenja države. In v teh dveh komponentah trenutno vidim večjo povezavo s strankami, ki so v opoziciji, kot s tistimi, ki niso.

Pri tem mislite na socialistično levico? LDS štejem na sredino. Da ne bo pomote, nimam nobenega ideološkega problema s strankami desnice. Mislim, da ni nobenega problema v sodelovanju levih in desnih strank, kar je pogosto v primeru razvojnih koalicij. Imam pa hud problem z načinom vodenja politike, kot jo izvaja vlada Janeza Janše. Torej s tem, da se obljube, ki so se dale, ne izpolnjujejo; da politika, takšna, kot smo jo imeli možnost spoznati v zadnjih štirih letih, razume mandat, ki ga je dobila na volitvah kot neomejeno pooblastilo, da posega praktično v vsak družbeni podsistem, da upravlja z državo kot s svojo lastnino in da ne upošteva niti civilnih združenj niti stroke.

V zadnjem času se pri stroki, kot ste lahko opazili, odmahne z roko in reče: "Ah, tako imenovana stroka ..." To je način vodenja države, ki ga ne morem sprejeti. Predvsem zaradi tega se oziramo po tem, da bi sodelovali s kolegi iz opozicije. Ne zaradi neke načelne odločitve, da se z desnico ne bi dalo sodelovati.

Značilnost levice oz. socialistov je poudarjanje vloge države, recimo vloge socialne države ...

Slovenija je socialna država, po ustavi smo socialna država, kar je treba spoštovati. Morda imamo mi, čeprav smo liberalni demokrati, celo največji posluh za socialno pravično družbo, pa ne za to, ker bi imeli polna usta sociale, ampak ker vemo, da je treba najprej več ustvariti, če hočemo več pametno razdeliti med družbene podsisteme.

Temelj našega socialnega programa je v tem, da bi postala Slovenija ena najuspešnejših držav, kjer bi bil vsak posameznik bolj uspešen, pa naj si bo to študent ali delavec.

Za katere stranke konkretno gre, ko govorite o prihodnjem sodelovanju? Govorim o Socialnih demokratih in Zares.

A nista prav ti dve stranki sprejeli poslance, ki so zapustili vašo poslansko skupino? Po drugi strani pa, če je med vašimi strankami takšna sorodnost, zakaj ne razmišljate o tesnejšem predvolilnem povezovanju? V LDS smo trdno prepričani, da je možnost izbire bistvo demokracije, ki daje ljudem možnost izbrati tisto stranko, ki jim je najbolj blizu in ki najbolj zagovarja njihove interese. In v sistemu, kakršnega imamo, so predvolilne koalicije nesmiselne in zato tudi nihče od nas ne razmišlja o njih. Na volitve bomo odšli samostojno, s svojimi programi, ekipami in se bomo trudili pokazati, da smo najboljša izbira za volivce. Naši pogovori, naša sporočila javnosti pa gredo v tej smeri: "Če bomo uspešni na volitvah, je večja verjetnost, da se bomo tudi povezali."

Bazen sredinskih volivcev, iz katerega vse stranke hočejo zajemati, je omejen. Kakšna je vaša primerjalna prednost pred drugimi oz. kje so razlike s SD, Zares ali drugimi strankami, ki vse ciljajo pravzaprav na to populacijo sredinskega volivca?

Pravzaprav vsi zajemamo iz istega bazena, tistega približno milijona in pol volivcev, tako levih, desnih ali sredinskih. Te meje tudi niso trdno začrtane in tudi sami si jih ne postavljamo. Mi smo Liberalna demokracija Slovenije. Že naše ime pove, da se zavzemamo za temeljne liberalno demokratične vrednote, ki so: svoboda posameznika, svobodna gospodarska pobuda, čim manj vpletanja države v življenje vsakega posameznika in pa dosledna laična država, nad vsem tem pa bdi pravna država, ki mora dosledno funkcionirati.

To so vrednote, po katerih smo poznani oziroma po katerih želimo, da nas spoznajo. Verjetno imajo ostali kolegi drugačne vrednote, ki jih dajejo na prvo mesto. Drugačni smo pa tudi po tem, da smo postavili zelo konkretne zaveze za naše volivce in smo jim povedali, kaj bomo naredili. To je zelo bistvena razlika od vseh ostalih strank, ki nastopajo na našem političnem prizorišču, kjer praktično ni nobene, ki bi dala tako jasno zavezo na mizo in bi rekla: mi pa bomo naredili teh nekaj 100 ukrepov, če nam boste dali vaš glas.

Kakšne se vam zdijo razmere na področju medijev? V našem programu smo predvideli spremembo zakona o medijih, saj je potrebno urediti pogoje lastništva, družbeno odgovornost lastnikov medijev, načine in pogoje omejevanja količine lastništva v medijih. Mediji namreč niso "vroče žemljice" in temu primerno se jih tudi ne sme podajati iz rok v roke. Imajo pomembno družbeno vlogo, ki jo je treba upoštevati pri bolj natančni zakonski ureditvi. Smo si pa seveda zadali nalogo, da državno televizijo in radio zopet naredimo javno.

Kakšna je sploh razlika med državnim in javnim. Ustanovitelj javnega zavoda, kot je RTV Slovenija, je namreč država? Tudi BBC je državna televizija. Javni mediji bi morali opravljati svojo osnovno funkcijo, to je, da dajo ljudem čim boljšo informacijo o tem, kar se dogaja. Bistvo demokracije je, da ljudje lahko kompetentno odločajo. To pa lahko počnejo le, če imajo popolne informacije. Naloga javnih medijev je, da jim dajejo popolne informacije o vsem, kar se dogaja. In takoj, ko lahko uredniško politiko ali vsebine javnih medijev kreira politika, smo prestopili mejo, ki je ne bi smeli prestopiti. Zato je treba urediti zadeve tako, da politika ne more imeti neposrednega vpliva na to, kakšno vsebinsko politiko vodi javni medij, kakšni uredniki se postavljajo, kakšna je njihova naloga.

Se vam ne zdi, da v času mandata vaše vlade LDS ni imela vpliva medije? Spomnimo se le dopisovanja med Ropom in Pahorjem ("dragi Tone, dragi Borut").

V resnici ne moremo komentirati tega, kaj so delali kolegi in politiki pred mano. V tej stranki sem eno leto in v tem času odgovarjam za njeno delovanje. Vsekakor vem, da je naš namen in moja želja, da se takšni vplivi politike na javni medij ne bi dogajali, zato smo konkretno predvideli tudi takšne spremembe.

V vašem programu ste tudi predvideli ukinitev subvencioniranja medijev iz javnega medijskega sklada, hkrati pa ste zapisali, da želite podpirati razvoj lokalnih, študentskih in drugih medijev. Kdo bo tukaj odločal o delitvi sredstev iz državnega proračuna?

Gre za to, da deljenje denarja medijem ne sme biti v popolni domeni politične odločitve. Tako kot za marsikatero drugo zadevo bi morali tudi pri vprašanju sofinanciranja medijev biti postavljeni strokovni kriteriji in bi morala o teh zadevah odločati stroka in ne politika. Le tako so lahko odločitve strokovne in nepristranske.

Vrnil se bom na vprašanje, povezano s pripravami na volitve. Ali se soočate kot stranka s težavami pri sestavljanju kandidatnih list zaradi tega, ker ste pristali v opoziciji? Kako je s kandidiranjem žensk, glede na to, da v poslanski skupini LDS ni nobene poslanke? Se boste sami podali v boj za poslanski sedež? Grem na volitve in pričakujem, da bom izvoljena v parlament. Stranka LDS je vedno spodbujala participacijo žensk v politiki, zato smo sami do sebe še mnogo bolj strogi kot je sicer zakonodaja. Letos imamo prvič kvote za volitve v državni zbor, saj mora biti na listah četrtina kandidatk. Po statutu LDS pa je to še bolj zaostreno, saj se delež od volitev do volitev povišuje in letos jih moramo imeti že 31 odstotkov. Želimo, da bi prišlo res dovolj žensk v parlament.

Pri sestavljanju liste nismo imeli posebnih težav. Večina članov in simpatizerjev LDS nastopa na listi zato, ker se strinja z našo politično usmeritvijo. Vesela sem, da se bodo angažirali tudi nekateri posamezniki, ki so prišli v stranko na novo, denimo Aleš Zalar, Jože Pirjevec, Lucija Čok in nastopili na volitvah. Če bodo izvoljeni, se bo zanesljivo raven razprav v parlamentu dvignila. Celotno listo kandidatov za državnozborske volitve bomo v skladu z načrti predstavili konec avgusta na prvi volilni konvenciji.

V medijih so se pojavile informacije o trenjih med vami in vodjem poslanske skupine Jožefom Školčem o tem, kdo bo kje kandidiral? Oba bova kandidirala v Ljubljani, o čemer ne obstaja noben spor. Ljubljana je velika, ima dve volilni enoti in veliko okrajev, tako da bomo brez problema razporedili vse kandidate.

Na vaš poziv ministru za obrambo Karlu Erjavcu k odstopu zaradi afere s patrijami ni bilo nobenega odziva? Zanimivo je, da noben minister te vlade ne čuti kakšne velike odgovornosti, kadar pride do kakšnih velikih napak. Če se spomnite, smo k odstopu zaradi ugotovitev računskega sodišča o nepravilnostih več mesecev pozivali tudi ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika, pa se ni zgodilo nič. Gre očitno za tipičen odnos gospodov ministrov do svojega dela, ko se ne zavedajo svoje objektivne odgovornosti.

Treba je opozoriti, da ne gre samo za problem morebitnega podkupovanja pri patrijah, ampak za celoten koncept razumevanja delovanja ministrstva za obrambo s strani ministra Erjavca. Če se spomnite, je minister Erjavec v zadnjih nekaj mesecih naredil pravo "burko" iz svoje pozicije ministra. To, da je moral hoditi na odbore, v parlament, se mu je zdelo najhujše in najbolj nepošteno od vsega, čeprav je to njegova osnovna funkcija kot ministra. Ni želel odgovarjati na pozive in vprašanja poslancev in nenazadnje se je delal norca iz njih na vsakem koraku. To pomeni, da ima minister Erjavec očitno velik problem s konceptom tega, kako mora sploh ministrstvo delovati in kakšne so odgovornosti ministra.

Ko so se pojavili resni pomisleki, da prihaja do korupcije pri tem velikem poslu, se mu ni zdelo potrebno, da bi pogledal znotraj svojega ministrstva, ali je bilo kaj narobe. Tudi na pozive, da bi imenoval komisijo znotraj ministrstva in preveril, če so vsi postopki res tekli korektno, se ni odzval.

To so razlogi, zakaj smo pozivali ministra za obrambo k odstopu. Čeprav se vsak dan kaže več indicev, da je res nekaj hudo narobe pri tem poslu, se njegov odnos do tega ni prav v ničemer spremenil, še vedno je zelo lahkoten in ga cela stvar prav nič ne skrbi. To pa nas res skrbi.

In še za konec. Kaj štejete, da je bil največji uspeh sedanje vlade premiera Janeza Janše in kaj največji neuspeh? Koalicija je prišla na oblast z obljubo sprememb in reform, z obljubo, da bo delovala drugače, da ne bo izgubila občutka za realnost in za ljudi, vendar pa teh obljub ni izpolnila. Vsem nam pa je pokazala, kako je, če vodi Slovenijo. In to je dovolj velika lekcija.