Kam plovemo?

Knjiga s številnimi prispevki pravzaprav ne ponuja nekih univerzalnih resnic in zelo jasnih odgovorov tudi na vseobsegajočo krizo vrednot, ampak je dobra iztočnica za premislek tudi vsakega posameznika. Kot je ob predstavitvi knjige (zbornika razmišljaj različnih avtorjev) povedala urednica knjige Nina Šoštarič, so s knjigo, v kateri s svojimi prispevki sodeluje kar domačih 22 avtorjev, želeli osvetliti to krizo, ki se na globalni ravni kaže kot finančna in okoljska kriza, na našem lokalnem nivoju v Sloveniji pa kot kriza vrednot in politična kriza. Zavrniti moramo nesprejemljivo in soustvariti nekaj novega Ena od avtorjev zbranih prispevkov, Gabi Čačinovič Vogrinčič, psihologinja, terapevtka in dolgoletna profesorica, je s svojim razmišljanjem z naslovom Zavrniti nesprejemljivo! skušala opozoriti na vse nesprejemljivo. "Želela sem sporočiti, da smo v dvajsetih letih zamudili priložnost zavrniti nesprejemljivo in soustvariti nekaj povsem novega." Po njenem mnenju je treba izumiti drugačen svet, nekaj povsem novega, in to je glavno sporočilo, zatrjuje Čačinovič Vogrinčičeva. Za vse novo pa je potreben čas, in kot meni avtorica, si pri nas ne smemo pustiti vzeti časa, pa če gre minute, ure in dneve … Zato da ustvarimo nekaj novega, pa potrebujemo glasove vseh ljudi, od otrok, odraslih pa do starejših, vseh generacij.

Hanžek: Spremeniti moramo koncept razmišljanja o delu Nekdanjega varuha človekovih pravic in predsednika gibanja TRS Matjaža Hanžka žalosti, da se premalo zavedamo, da smo na tretji prelomnici v zgodovini človeštva. "Mi moramo korenito spremeni koncept razmišljanja o našem delu in se zavedati, za kaj sploh delamo," opozarja Hanžek. Vsi nas silijo, da več in več delamo, da je večji BDP, ampak to je samo na račun kopičenja dobička nekaterih. Smo v fazi, ko mora postati in tudi postaja bistvo našega dela delo z ljudmi, čeprav to politična in ekonomska oblast blokirata. Proizvodnja nematerialnih dobrin, kultura, zdravstvo in sociala so ustvarjalne dejavnosti in so del domače ekonomije, poudarja Matjaž Hanžek. Ekonomija je preprosto gospodinjstvo, to pa ni le proizvodnja dobička. Svetovni kapital in politike pa zanima le dobiček. Odnos oblasti, oblastnikov, ki nočejo izgubiti oblasti, je identičen oblastnikom v obdobju fevdalizma, ki se niso hoteli odreči oblasti, je danes opozoril Hanžek. Nujna je večja aktivizacija državljanov! Igor Koršič, profesor na AGRFT-ju in predstavnik Koordinacije kulturnih organizacij Slovenije (KOKS),je v svojem prispevku v knjigi z naslovom Kako iz krize? izhajal iz preproste teze, da imamo zanič državo in odlične državljane, ampak se tega ne zavedamo dovolj. Predlog rešitve vidi v aktivizaciji državljanov. V Sloveniji niso težava vrednote, ampak odgovornost. Ta pa postane težava takrat, ko so državljani zahtevni, in to se je pri nas zgodilo, ugotavlja Igor Koršič. Slovenska kriza ima dva obraza globalnega oziroma evropskega in domačega. Z zadnjim se ukvarjamo, z evropske perspektive pa je slovenska težava evro, v katerega območje so nas zvabili in smo zdaj njegov talec, meni Igor Koršič. Če ne bi imeli evra, bi bile po zagotovilih ekonomistov, poudarja Koršič, naše težave obvladljive in lahko rešljive.

Vsi smo globalno omreženi in za mrežo smo vsi soodgovorni Manca Košir, publicistka in profesorica, se je v svojem razmišljanju v prispevku z naslovom Na etiki človek stoji in pade! spomnila, da se moramo začeti zavedati, da smo soodgovorni za vse, kar diha, to ni le človek, ampak vse živo. Nova etika se mora preseliti iz "Jaz na Mi", vsak mora biti aktiven državljan, bitja, ki smo globalno omrežena po vsem svetu in smo vsi soodgovorni, kako mreža vsega živega deluje, je prepričana Manca Košir.