Kako živijo slovenski upokojenci?

Podobno kot v drugih državah EU-ja se tudi v Sloveniji prebivalstvo stara, s tem pa narašča število upokojencev. Imamo jih že več kot 600 tisoč, večina je starostnih. Ti v povprečju na račun mesečno prejemajo pokojnino v višini dobrih šeststo evrov.

Približno 20 tisoč upokojencev jesen življenja preživlja v domovih za starejše, za nastanitev in oskrbo pa plačujejo med 500 in 1400 evri mesečno. Povpraševanje po mestih v domovih za starejše upada, saj si stroškov tovrstne oskrbe mnogi ne morejo več privoščiti.

Lani slabih 30 tisoč upokojitev V Sloveniji je bilo maja letos 601.391 upokojencev, od tega 417.347 starostnih. Trend upokojevanja je naraščajoč, od 2003 naprej se število tistih, ki odhajajo v pokoj, letno v povprečju dviga za 3,15 odstotka.

Lani se je upokojilo 28.975 oseb, v prvih petih mesecih letos 5.042, do konca leta naj bi jih glede na podatke Zpiza v pokoj odšlo še približno štiri tisoč. Na Zpizu ocenjujejo, da bomo imeli decembra dobrih 605 tisoč upokojencev, številka poleg starostnih zajema tudi invalidske, družinske in vdovske upokojence.

Za pokojnine štiri milijarde letno Po podatkih Zpiza je država lani za pokojnine namenila dobre 4,1 milijarde evrov. Za primerjavo: leta 2000 sta šli iz pokojninske blagajne dve milijardi evrov, leta 1991 manj kot milijarda. Za majske pokojnine je blagajna zavoda odštela 346 milijonov evrov.

Slovenski upokojenci so maja letos v povprečju na račun prejeli 564,83 evra, starostni upokojenci 616,03 evra. Pokojnine so v zadnjem desetletju v povprečju naraščale za 3,5 odstotka letno. Leta 2005 je bila rast pokojnin 5,8-odstotna, leta 2011 0,3-odstotna, medtem ko so se lani prejemki upokojencev v povprečju znižali za odstotek.

Povprečna pokojnina po zadnjih razpoložljivih podatkih dosega 56,9 odstotka povprečne plače (992 evrov), povprečna starostna pokojnina 62 odstotkov povprečne plače. Za primerjavo: leta 2003 je povprečna starostna pokojnina predstavljala 71 odstotkov povprečne plače.

Število najvišjih pokojnin ostaja skrito Statistika Zpiza o višini starostnih pokojnin v maju: - pokojnino, nižjo od sto evrov, je prejelo skoraj 30 tisoč starostnih upokojencev - dobrih 123 tisoč upokojencev je prejelo pokojnino med sto in 500 evri - dobra polovica ali 214.094 starostnih upokojencev je prejelo pokojnino med 500 in tisoč evri - nekaj več kot 32 tisoč upokojencem je Zpiz maja nakazal med tisoč in 1500 evri - nad 1500 evrov je iz pokojninske blagajne maja prejelo 10.822 upokojencev

Koliko je starostnih upokojencev, ki jim je država nakazala najvišjo pokojnino, ta znaša 2.317 evrov, od Zpiza nismo uspeli izvedeti, saj naj bi šlo za zaupne podatke. Je pa znan podatek, da je pokojnino, višjo od 1800 evrov, maja na račune prejelo 2.335 oseb.

Med upokojenci več moških Če se osredotočimo na starostne upokojence – leta 2003 jih je bilo v državi dobrih 300 tisoč, lani pa so jih na Zpizu naštelisto tisoč več. Odstotkovno se njihovo število najbolj povečuje prav v zadnjih letih. Če se je v letih 2004 in 2005 glede na predhodno leto število upokojencev povečalo za približno šest tisoč, je v statistiki za leto 2011 v primerjavi z letom prej 17.733 dodatnih upokojencev. Lani je številčna prirast upokojencev glede na leto 2011 presegla 15 tisoč.

Med upokojenci je sicer več moških kot žensk (44,1 odstotka). Ženske so imele lani ob starostni upokojitvi v povprečju 58 let in 11 mesecev ter 35 let in pet mesecev pokojninske dobe, moški so bili stari 61 let in 10 mesecev, imeli so 37 let in 8 mesecev pokojninske dobe. Pred desetimi leti so ženske odhajale v pokoj v starosti 56 let in pol, imele so 34 let in pet mesecev pokojninske dobe, medtem ko so se moški upokojevali v starosti 62 let in dveh mesecev ter s 37 leti in petimi meseci pokojninske dobe.

Po državi skoraj sto domov Če statistika govori, da je med slovenskimi upokojenci več moških kot žensk, je ravno nasprotna pri tistih, ki so nastanjeni v starostnih domovih. V njih prevladujejo ženske.

V javno mrežo ustanov, ki opravljajo dejavnost institucionalnega varstva, je bilo po podatkih za leto 2012 vključenih skoraj sto domov in enot, od katerih je večina javnih (59), preostale pa so zasebne. Približno pol ducata domov je tako imenovanih posebnih socialno-varstvenih zavodov, v njih je večina varovancev mlajša od 65 let in potrebuje posebno oskrbo zaradi razvojnih motenj in oviranosti.

V domovih 60 odstotkov starejših od 80 let Starostni in drugi domovi, ki so del javne mreže, imajo več kot 20 tisoč stanovalcev, velika večina je starostnikov (približno 1500 mest v javni mreži je v okviru posebnih socialno-varstvenih zavodov z varovanci, mlajšimi od 65 let).

Trend staranja prebivalstva odslikava tudi struktura varovancev v domovih. Leta 2012 je bilo 60 odstotkov stanovalcev domov starejših od 80 let, 17 odstotkov jih je dopolnilo starost 90 let ali več. Razlog za to, da je med stanovalci več žensk kot moških, je daljša življenjska doba prvih, ugotavljajo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Zaradi vse večjega populacijskega deleža starejših v skupnosti pričakujejo, da se bodo domovi v prihodnje spopadali s povečanimi potrebami po zdravstveno najbolj zahtevnih storitvah in storitvah za osebe z demenco. Delež zadnjih je med stanovalci domov zdaj približno 40-odstoten in narašča.

Povpraševanje po prostih mestih v domovih upada Število prostih mest v domovih, ki delujejo v mreži institucionalnega varstva, se sicer v zadnjem desetletju povečuje. Večje kapacitete so posledica več podeljenih koncesij zasebnim izvajalcem in širitev zmožnosti javnih ustanov.

Po drugi strani število prošenj za sprejem upada. Velik osip varovancev so domovi zaznali leta 2011, podobno je bilo lani. Leta 2011 je mreža pridobila precej novih mest, povpraševanje pa je upadlo predvsem zaradi nezmožnosti plačevanja storitev, ugotavljajo v skupnosti.

Ponudba prostih mest v domovih po državi ustreza povpraševanju oziroma ga celo presega. V povprečju je v domovih okoli sto prostih mest, trenutno še več, okoli 230.

In kakšne so cene? Povprečna mesečna cena oskrbe v starostnih domovih je 720 evrov. V javnih zavodih je cena nastanitve med 500 in 1200 evri, v zasebnih je treba odšteti več – med 700 in 1400 evri.

Dnevne cene oskrbe v domovih se sicer začnejo pri 16 evrih na dan, v povprečju pa se gibljejo med 18 evri za javne in 21 evri za zasebne izvajalce. Ceno bivanja zvišujeta višja kategorija oskrbe in višji bivanjski standard. Upoštevajoč zdravstveno stanje in njihove potrebe lahko varovance razporejajo v različne kategorije, s tem pa narašča tudi cena.

11 kvadratov bivalne površine Vse bolj se širi vrzel med tem, kakšno storitev varovanci pričakujejo in kakšno dejansko dobijo, ugotavljajo v skupnosti. Razloge za to pripisujejo slabšanju pogojev dela in zmanjšanim sredstvom, ki jih imajo domovi na voljo.

Leta 2012 je bilo v domovih največ eno- (41 odstotkov) in dvoposteljnih sob (45 odstotkov), manj kot desetina je bila triposteljnih (devet odstotkov), pet odstotkov sob je bilo štiri- ali večposteljnih. V povprečju je imel varovanec na voljo slabih 11 kvadratnih metrov bivalne in 14,2 kvadratnega metra nebivalne površine.

V domovih za starejše sicer v povprečju za štiri varovance skrbita po en oskrbovalec in en zdravstveni delavec.

Precej zaostajamo pri storitvah na domu Če smo v Sloveniji pri številu mest v starostnih in drugih domovih primerljivi z evropskimi državami, pa imamo zelo slabo razvite storitve oskrbe na domu. Lani je bilo pri nas 6500 uporabnikov takšnih storitev. To je približno 1,7-odstotna pokritost, medtem ko v razvitih državah EU-ja z omenjenimi storitvami zagotavljajo med osem- in 12-odstotno pokritost, ugotavljajo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.