Kako so Grki v zdravstvu metali denar skozi okno

Na drugi strani številni menijo, da je kriza zgolj razkrila strukturne težave grškega zdravstva, ki so se kopičile desetletje. Kot opozarjajo v European Journal of Public Healthu, je neracionalni sistem financiranja povzročal, da je prihajalo do finančne luknje v zdravstvenih skladih.

Neučinkovito in potratno grško zdravstvo Sistem grškega zdravstva je bil zelo centraliziran, toda razmeščanje razpoložljivih finančnih virov je bilo slabo zaradi pomanjkanja načrtovanja in koordinacije, slabe menedžerske usposobljenosti in nerazvitega mehanizma presoje potreb in postavljanja prednostnih odločitev.

Kombinacija pomanjkanja delujočega sistema napotitev, neracionalnih cen in mehanizma povračila stroškov za opravljene storitve je povzročila slabo oskrbo bolnikov, potrebo po dodatnih doplačilih iz žepa bolnikov in nastanka obsežne črne ekonomije v zdravstvu.

Neravnovesje v zdravstvu Neravnovesje je tudi med zdravniki.Za Grčijo je tako značilen presežek zdravnikov na sekundarni ravni ter pomanjkanje zdarvnikov na primarni ravni in medicinskih sester.

Število zdravnikov specialistov je tako nad evropskim povprečjem, za nameček pa so zbrani večinoma v urbanih središčih, medtem ko jih na podeželju ni zadosti. Obratno je pri splošnih zdravnikih in medicinskih sestrah, katerih število je pod evropskim povprečjem. Splošni zdravniki in medicinske sestre sestavljajo zgolj pet odstotkov vsega zdravniškega osebja. Ukrepi za učinkovitejše zdravstvo Po izbruhu krize je grško ministrstvo za zdravje predlagalo nekaj ukrepov, ki bi povečali učinkovitost in zmanjšali stroške, da bi lahko uresničili cilje, ki jim jih je narekovala trojka – javni izdatki za zdravstvo ne smejo presegati šest odstotkov bruto domačega produkta (BDP).

Predlogi predvidevajo združitev štirih največjih zavarovalnic, zbiranje natančnih mesečnih podatkov o delovanju bolnišnic in stroškov, znižanje stroškov za zdravila z e-predpisovanjem zdravil, vzpostavitev referenčnih cen, uvedbe negativne in pozitivne liste zdravil ter centralizacijo nabave zdravstvenih pripomočkov.

Povečali naj bi tudi predpisovanje generičnih zdravil – ti zdaj dosegajo le 12,5 odstotka vseh predpisanih zdravil, cilj je 50 odstotkov. Prihranke pri predpisovanju zdravil naj bi preusmerili v šolanje novih medicinskih sester, ki jih primanjkuje.