Kaj se dogaja z nekdanjimi študentskimi funkcionarji?

Na 30 ljubljanskih fakultetah, ki so članice Študentske organizacije Univerze (ŠOU) v Ljubljani, danes in jutri potekajo volitve študentov v upravne odbore Študentskih organizacij visokošolskih zavodov ter poslancev v študentski parlament.

V fotografski objektiv smo ujeli nekaj utrinkov s študentskih volitev na fakultetah za Bežigradom, kjer ni bilo zaznati večjega navdušenja študentov za izvolitev svojih predstavnikov. Glede na dejstvo, da se študentskih volitev običajno udeležuje le nekaj deset odstotkov upravičencev, lahko sklepamo, da se volilna apatija z državne ravni odslikava tudi med študentsko populacijo. Prav tako študenti opažajo, da se kandidati izjemno trudijo pred volitvami, ko so izvoljeni, pa ta žar kar nenadoma ugasne.

Na voliščih smo večinoma opazili bruce in študente nižjih letnikov, ki še upajo, da jim bo s podporo svojim kandidatom uspelo kaj spremeniti. Starejši študenti so očitno obupali. Volilne kampanje so po besedah kandidatov potekale brez umazanih igric, bilo je le nekaj manjših podtikanj. Odgovora na vprašanje, kako aktivirati starejše študente, kandidati nimajo.

Študentsko apatijo gre pripisati tudi temu, da dobre študente zanima zgolj poklic, za katerega se izobražujejo, politiko pa večinoma dojemajo kot bližnjico do delovnega mesta.

Nekdanji študentski funkcionarji postali župani, gospodarstveniki, politiki Med nekdanjimi študentskimi funkcionarji, ki so se že v času študija kalili za politične funkcionarje, tako danes najdemo številne župane. Najbolj svež obraz na lokalnem političnem parketu je nedeljski zmagovalec županskih volitev v Novem mestu Gregor Macedoni, ki je bil predsednik študentske vlade. Med župani danes najdemo še novogoriškega župana Mateja Arčona, tolminskega župana Uroša Brežana in šentjurskega župana Marka Diacija. V Cerarjevem kabinetu sta letos pristala Tadej Slapnik in Matevž Frangež.

Predsedniki študentske vlade so bili še predsednik sveta RTV Mitja Štular, novinar Andrej Poznič, teolog Tomaž Erzar, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič, dekan Fakultete za informacijske študije iz Novega mesta Janez Povh in predstavnik za odnose z javnostmi v stranki Verjamem in v kabinetu predsednika Danila Türka Tomo Juvan.

V podjetniške vode pa so od nekdanjih študentskih funkcionarjev zapluli Dominik Černjak, ki vodi turistično agencijo Collegium, bil pa je tudi predsednik parlamentarne stranke SMS, Franci Strajnar je na čelu NFD Holdinga, Danilo Tomšič na Telekomu Slovenije in številni drugi.

Nekdanja politična skupina ustanovila stranko Kar celotna ekipa nekdanjih študentskih funkcionarjev pa je stala za ustanovitvijo stranke Verjamem. Čeprav je njen predsednik Igor Šoltes to sprva zanikal, se je pozneje izkazalo drugače. V svet stranke sta bila izvoljena nekdanji študentski minister za obštudijske dejavnosti ŠOU Ljubljana Nikola Rajković in direktor študentskega zavoda za mladinski turizem Saša Fras. V stranki sta delovala še nekdanji študentski poslanec Uroš Novak in nekdanji minister za socialo in zdravstvo Robert Godina.

V javnosti je letos še odmevalo sojenje nekdanjemu svetovalcu predsednika ŠOU Ljubljana Željku Milovanoviču, ki je leta 2010 poskušal podkupiti enega od delegatov skupščine Študentske organizacije Slovenije, da bi glasovali proti študentski ustavi. Sprva so ga na ljubljanskem okrajnem sodišču februarja spoznali za krivega in ga obsodili na pol leta zapora, a so višji sodniki obsodilno sodbo na pritožbo obrambe v začetku meseca spremenili v oprostilno.

Ugodno okolje za mreženje in lobiranje Dejstvo je torej, da se politično aktivni študenti že v mladih letih naučijo določenih veščin. Predvsem gre za mreženje, timsko delo, lobiranje, nastopanje, razvijanje organizacijskih in logističnih sposobnosti. Dobri politiki ne nastanejo čez noč, temveč potrebujejo določene izkušnje. Študentske organizacije so dobra valilnica političnih kadrov, med katerimi kot povsod izstopajo tudi negativni primeri.

Ti pogosto pred interese študentov postavljajo svoje osebne, pravico deljenja študentskega denarja pa si lasti le peščica posameznikov, ki leta in leta krožijo znotraj ustroja študentskih organizacij. Predvsem je to prisotno pri tistih študentih, ki nimajo zagotovljene eksistence in se naenkrat srečajo z ogromno količino denarja, ki je na voljo študentskim organizacijam, še opozarjajo poznavalci razmer v ljubljanski Študentski organizaciji.

Ljubljanski ŠOU je bil pogosto tudi plen političnih strank, ki so tam vzgajale svoje kadre, nato pa so poklicno pot nadaljevali v različnih strankah.