Sobota, 11. 11. 2023, 21.16
11 mesecev, 3 tedne
Kaj imata Moskva in Peking skupnega z Beogradom leta 1991?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,55
Kitajski predsednik Ši Džinping in ruski predsednik Vladimir Putin sta tesna zaveznika.
"Kar zagovarjata in uveljavljata Kitajska in Rusija, je v nasprotju z vitalnimi, če ne kar eksistenčnimi interesi Slovenije in EU," je na omrežju X zapisal evropski poslanec Klemen Grošelj (Gibanje Svoboda), ki se je tako odzval na besede nekdanjega predsednika republike Danila Türka, ki je v intervjuju za Mladino dejal, da si velike sile okoli sebe vedno ustvarijo območje pod svojim nadzorom in da boste, "če ste v Rusiji in vidite, da vam v sosedstvu pripravljajo teren, da bodo čez dve ali tri leta izvedli oranžno revolucijo v Moskvi", na dogodke gledali z drugačne perspektive. "Slovenija si je leta 1991 izborila samostojnost proti točno takšnim težnjam in kvazi argumentaciji Beograda," pa se je odzval državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec.
"Dejanj Rusije ne zagovarjam, hočem samo razumeti njeno logiko, ki pa je logika velike sile. Velika sila si okoli sebe vedno ustvarja območje, ki je pod njenim nadzorom in ki se mu v terminologiji mednarodnih odnosov reče interesna sfera. To je lahko narobe, ne mislim, da je to nekaj, kar je treba zagovarjati, ampak takšna je realnost," je v intervjuju za Mladino dejal nekdanji predsednik republike Danilo Türk. Dodal je še, da imajo tudi Američani tako sfero, ki obsega celotno zahodno poloblo, Kitajska pa po njegovem mnenju tako vzpostavitev išče na celotnem Južnokitajskem morju.
Naravnost genialna razlaga, po kateri zakon močnejšega lahko samoumevno dopušča vse. V takšni džungli mednarodnih odnosov ali doktrini Brežnjeva očitno ni prostora za lastno delovanje manjših držav. Nekdanji predsednik dr. Danilo Türk v Mladini o razumevanju Rusije. pic.twitter.com/WYzLiW2iZP
— Peter Žerjavič 🇪🇺 (@PeterZerjavicEU) November 10, 2023
"Dejanj Rusije ne zagovarjam, hočem samo razumeti njeno logiko, ki pa je logika velike sile. Velika sila si okoli sebe vedno ustvarja območje, ki je pod njenim nadzorom in ki se mu v terminologiji mednarodnih odnosov reče interesna sfera," je v intervjuju za Mladino povedal nekdanji predsednik republike Danilo Türk.
Grošelj: V takem konceptu majhne države niso le ogrožene, ampak zanje sploh ni prostora
"Žal nič novega. To je bistvo vojne v Ukrajini. Multipolarna svetovna ureditev je samo lepše ime za koncept omejene suverenosti in v takem konceptu majhne države niso le ogrožene, ampak zanje sploh ni prostora. V Ukrajini se odloča o tem, do kod se bo ta koncept uveljavil," se je na besede nekdanjega predsednika Türka na omrežju X odzval evropski poslanec Klemen Grošelj (Gibanje Svoboda), ki je dodal, da je to, kar zagovarjata in uveljavljata Ljudska republika Kitajska in Rusija v nasprotju ne s strateškimi interesi, ampak z vitalnimi, če ne kar eksistenčnimi interesi Slovenije in EU.
"Zato je tako zelo pomembno, kakšen bo mir v Ukrajini in kakšne bodo posledice"
"Ko je ta koncept, imenovan Brežnjeva doktrina, kaj je to, smo videli poleti 1968 v ČSSR (Češkoslovaški socialistični republiki op. a.), padel na podlagi helsinških dokumentov, je njegov padec omogočil nastanek tudi naše države. In zato je tako zelo pomembno, kakšen bo mir v Ukrajini in kakšne bodo posledice," je še zapisal Grošelj.
Žal nič novega. To je bistvo vojne v Ukrajini. Multipolarna svetovna ureditev je samo lepše ime za koncept omejene suverenosti in v takem konceptu, ne da so majhne države ogrožene, ampak zanje sploh ni prostora. V Ukrajini se odloča o tem, do kod se bo ta koncept uveljavil. https://t.co/d6zeULGJn4
— Klemen Groselj (@KGroselj) November 11, 2023
Črnčeč: Slovenija si je leta 1991 izborila samostojnost proti točno takšnim težnjam
"Slovenija si je leta 1991 izborila samostojnost proti točno takšnim težnjam in kvaziargumentaciji Beograda. Zato je naš strateški interes jasen. Demokracija, EU, Nato in vrednote, ki definirajo sodoben Zahod. Vrednote, ki jih dokazano ne priznavajo agresorske (vele)sile," je svoje mnenje na omrežju X glede istega vprašanja delil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec.
Slovenija si je l. 1991 izborila samostojnost proti točno takšnjim težnjam in kvazi argumentaciji Beograda. Zato je naš strateški interes jasen. Demokracija, #EU @NATO in vrednote, ki definirajo sodoben Zahod. Vrednote, ki jih dokazano ne priznavajo agresorske (vele)sile. https://t.co/JESMnoElAF
— Damir Črnčec (@DamirCrncec) November 11, 2023
Lisjak Gabrijelčič: Upam, da je zdaj bolj jasno, zakaj sem Türka označil za levičarskega orbanista
"Türkove besede so zelo dobrodošle, saj je bolj jasno kot večina njegovih slovenskih somišljenikov pripravljen sprejeti konsekvence svojih stališč. Iz istega razloga je med hongkonškimi protesti podpiral ravnanje kitajskih oblasti in kritiziral protestnike," je na omrežju X zapisal zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič ter dodal, da je torej jasno, da je končno obzorje Türkovega svetovnega nazora avtoritarni režim navznoter in obnova sistema "omejene suverenosti" navzven. "Upam, da je zdaj bolj jasno, zakaj sem ga pred dobrim desetletjem označil za levičarskega orbanista," je še zapisal.
Türkove besede so zelo dobrodošle, saj je bolj jasno kot večina njegovih slovenskih somišljenikov pripravljen sprejeti konsekvence svojih stališč. Iz istega razloga je med hongkongškimi protesti podpiral ravnanje kitajskih oblasti in kritiziral protestnike. https://t.co/hCkiyGhc84
— Luka Lisjak (@llisjak) November 11, 2023
Preberite še:
