Je eno bolj priljubljenih slovenskih jezer res tako zelo onesnaženo?

Medtem v Termitu očitkom ostro nasprotujejo in navajajo analize, ki kažejo nasprotno od tistih, ki jih je za moravško občino opravil naravovarstvenik Anton Komat.

Olga Vrankar, županja sosednje občine Lukovica, dodaja, da na občini doslej niso bili seznanjeni s kakršnimkoli onesnaževanjem jezera. "Navedbe župana sosednje Občine Moravče v medijih so nas presenetile, saj nismo vedeli, da je Občina Moravče opravljala strokovne meritve onesnaženosti jezera. Gradiško jezero namreč po teritorialnem načelu v pretežnem obsegu spada v našo občino, v manjšem delu pa leži na območju moravške občine," še navaja Vrankarjeva.

Gradiško jezero je zemljepisno ime za območje, ki se nahaja ob vznožju Gradiškega hriba in predstavlja mokri zadrževalnik na potoku Drtijščica. Gre za umetno jezero, ki je nastalo leta 2004 ob gradnji štajerske avtoceste, da bi se vanj stekale hudourne vode. Leži na višini 340 metrov, s površino 24 hektarov in globino do 5,5 metra. Jezero si približno po polovici delita občini Moravče in Lukovica, upravljalec jezera pa je Republika Slovenija, se pravi, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje (ARSO).

Nastaja zanimiv ekosistem, v katerem se hitro bogati splet življenja. Na jugozahodnem koncu jezera je veliko drstišče rib. V jezeru živijo ščuke, smuči, ostriži, krapi, amurji, boleni, kleni, linji, mrene, zelenike, pohre in koreslji. Bogat je svet ptic, predvsem močvirskih, z liskami, racami in labodi. Rastoča biotska pestrost narave in oddaljenost od urbanih središč dajeta možnost kvalitetnega stika z naravo. Okrog jezera se vije sprehajalna pot, dolga 4,2 kilometra, primerna za hojo, tek in kolesarjenje. Načrtuje se razvoj turizma in učnih, kolesarskih ter jahalnih poti. Idilična podoba narave v vseh letnih časih in trenutkih dneva navdihuje fotografe, krajinske slikarje in druge iskalce miru, ki jih je iz leta v leto vse več.

Tako se bere del pisma župana občine Moravče Milana Balažica. Pismo je župan naslovil na pristojne inštitucije, hkrati pa je bilo tudi javno objavljeno.

Foto: Katja Nakrst Balažic nadalje podjetju Termit očita, da zaradi njihovega delovanja v jezero "priteka dih smrti, ki izvira iz izcednih voda Termitove deponije v Drtiji", kar argumentira z meritvami, ki so jih opravili, in sicer naj bi "meritve dokazale prisotnost izjemno visokih koncentracij težkih kovin (predvsem kadmij, krom, kobalt, nikelj, baker, bor, cink, molibden, mangan, svinec) in drugih toksinov v sedimentu, ki ga prinaša tok Drtijščice. Najvišje koncentracije so bile izmerjene ravno ob iztoku Drtijščice v Gradiško jezero in te celo 1.480-krat presegajo dovoljeno mejo".

Na občini še dodajajo, da so jih z Ministrstva za okolje in prostor pozvali, da jim pošljejo analizo, kar so tudi storili. Sicer o rešitvah v tem trenutku ne potekajo nobeni dogovori, čeprav ministrstvo za okolje in prostor ter ARSO opozarjajo na kritične okoljske razmere v moravški dolini in njeni okolici. Prav tako dodajajo, da s sosednjo občino Lukovica glede Gradiškega jezera sodelujejo, saj je tudi vodstvo te občine zainteresirano za ekološko sanacijo tega jezera.

V Termitu zavračajo obtožbe

"Župan občine Moravče zaradi očitnega pomanjkanja argumentov in dokazov v njegovem boju zoper družbo Termit vseskozi navaja in predstavlja nove in nove študije ter analize, ki naj bi kazale na onesnaženje v Moravški dolini. Njegovega početja ni mogoče razumeti drugače, kot zgolj v smeri nadaljnjega stopnjevanja pritiska na odločevalce in družbo Termit," odgovarjajo v podjetju, kjer navajajo še, da razpolagajo z "vrsto strokovnih analiz, ki so jih izvedle akreditirane in mednarodno priznane institucije. Vsi vgrajeni materiali imajo izdana slovenska tehnična soglasja. Redno jih preverjajo akreditirane institucije. Termit redno opravlja vse z zakoni predpisane okoljske meritve in analize. Vsi rezultati vseh meritev so v zakonsko dovoljenih mejah. Opravili smo še vrsto dodatnih študij. Vse analize kažejo, da vgrajeni materiali ustrezajo predpisom, da mejne vrednosti niso presežene in da ni vpliva na okoliške površine, površinske vode in na podtalnico".

Navajajo še tri študije:

• Prvo študijo, v letu 2006, je izvedel Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Ugotovili so, "da izmerjene vsebnosti spojin ne presegajo mejnih vrednosti."
• Drugo, v letu 2017, je izvedel Geološki zavod Slovenije in na to študijo se sklicuje tudi župan. Ugotovili so, da "vpliv sanacijskega materiala na kvaliteto tal ni zaznan."
• Tretjo, v letu 2018, je izvedel Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje (IRGO). Ugotovili so, da "je stanje podzemne vode v  merilnih mestih dobro."

Foto: STA , Glede zadnje analize, ki jo je opravil Anton Komat, v Termitu odgovarjajo, da omenjeni naravovarstvenik "nima ne ustrezne izobrazbe ne ustrezne akreditacije, kaj šele ustrezne in certificirane opreme, da bi lahko izvajal kakšnekoli strokovno priznane okoljske analize, ki bi lahko vzdržale kritično presojo. Analize županovega svetovalca za okolje zato ni potrebno komentirati, saj ta ni niti neodvisna niti strokovna".

Kdo ima prav?

Glede onesnaženja Gradiškega jezera smo vprašanja naslovili tudi na ministrstvo za okolje in prostor, vendar odgovore še čakamo.

Medtem na občini Lukovica pojasnjujejo, da je Gradiško jezero v upravljanju Direkcije RS za vode, ki spada pod omenjeno ministrstvo. "Če bi nas na ogrožanje zdravja zaradi iztekanja nevarnih snovi v jezero opozorile za to pristojne institucije, bi se zagotovo odzvali," še dodajajo.

Novice Podjetje iz Moravč sumijo, da je zbiralo odpadke, ki jih ne bi smelo