Janez Janša
Ponedeljek, 15. 11. 2021, 13.54
2 leti, 5 mesecev
Janša: Udbomafija obvladuje velike dele sistemov. Iz tega izhajajo glavne težave Slovenije. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,60
58
Osrednje težave države danes izhajajo iz tega, da v njej udbomafija ali, kot je to v zadnjem času nov uveljavljen termin, vzporedni mehanizem brez volitev in brez legitimitete obvladuje velike dele sistemov in podsistemov, je premier Janez Janša na seji DZ odgovoril na poslansko vprašanje glede korupcije in mafijskega upravljanja države.
Janša je danes odgovarjal na poslanska vprašanja glede plačevanja davkov, korupcije, predloga za izredno usklajevanje pokojnin in epidemioloških ukrepov za preprečevanje širjenja covid-19.
Poslanec Levice Matej T. Vatovec, ki je postavil vprašanje, je Janšo spomnil, da se je SDS, ko je sedela v opozicijskih klopeh, postavljala kot branik pred korupcijo, kot tista, ki bo počistila s korupcijo v tej deželi. Presodil je, da je Janševa vlada prestreljena s korupcijo. Pri tem je izpostavil Roka Snežiča, ki je bil obsojen zaradi davčnih utaj in ki ima več kot milijon evrov dolga do države. V aferi okoli kadrovanja v Gen-I se je izkazalo, da je očitno Snežič tudi še vedno glavni kadrovik te vlade, je dejal.
"Kar se tiče mafijskega upravljanja države, vam lahko veliko povem, kajti to, kar so danes osrednje težave te države, izhaja namreč iz tega, da v tej državi udbomafija ali, kot je to v zadnjem času nov uveljavljen termin, vzporedni mehanizem brez volitev in brez legitimitete obvladuje velike dele sistemov in podsistemov," je dejal Janša.
Pri tem je izpostavil, da se je v novejšem času razrezalo 90 odstotkov državnih arhivov, razorožilo slovensko teritorialno obrambo, privatiziralo sto tisoč stanovanj v državni lasti, vključno s hišami v Murglah, zamenjalo vilo v državni lasti za drugo vilo v državni lasti in se jo vpisalo kot svojo lastnino, zdaj pa se govori, da je bilo to vse v redu. "Celo sodišče, ki domuje na istem naslovu kot politična stranka, ki je lastnica te vile, to potrdi," je dodal.
Po njegovih besedah se je privatiziralo vse osrednje tiskane medije, dvakrat so "tovariši bankrotirali banke v državni lasti, pa nihče ni odgovarjal", v letih 2009 in 2010 je bilo v največji državni banki ob mižanju in kimanju državnih oblasti v času, ko je bila neka druga vlada, opranih 1,7 milijarde dolarjev iranskega denarja in pristojne institucije še danes niso obtožile nikogar.
"Po mnenju strokovnjakov iz tega posla je bilo izplačanih za 300 milijonov dolarjev prav iz provizij in tukaj iščite korupcijo, ne pri sendvičih in ne vem čem. Da ne govorim o tem, kako se je v tem času v vseh sistemih pokadrovalo vse, kar se je dalo. V sodstvu, tožilstvu, policiji, šolstvu, diplomaciji, socialnih zavodih, javnih podjetjih, nadzornih agencijah, in to po načelu negativne kadrovske selekcije. In zato imamo danes veliko družbenih podsistemov, ki jih obvladujejo vzporedni mehanizmi oziroma, kot pravite, mafija in korupcija," je sklenil Janša.
Janša: Povzročil je stoinvečmilijonsko luknjo v javnih financah, pa se ni zgodilo nič
Marko Bandelli (SAB) je predsednika vlade vprašal o njegovem stališču do plačevanja davkov in tistih, ki se "plačilu davkov izogibajo, hkrati pa izkoriščajo vse dobrobiti plačanih davkov s strani drugih oseb".
"V dosedanjem delu je bil odpravljen velik del birokratskih ovir, ki so komplicirale življenje davčnih zavezancev v Sloveniji. Lahko vam povem, da je bolj pragmatičen in nebirokratski pristop na tem področju rodil konkretne rezultate. V prvih devetih mesecev se je iz davkov v skupni blagajni nabralo skoraj toliko kot v celem lanskem letu. To pomeni, da bomo ob koncu leta, če ne bo kakšnih hudih presenečenj, bistveno presegli davčni sistem iz lanskega leta brez tega, da bi davke dvignili. Osnovni interes je to, da imamo visoko gospodarsko rast, visoko dodano vrednost, visoko zaposlenost, saj le tako lahko več ustvarimo in tako lahko z nižjimi davčnimi stopnjami v skupne blagajne naberemo več za skupne potrebe," je pojasnil Janša.
V nadaljevanju je v odgovoru komentiral tudi afero ministra Andreja Vizjaka in Bojana Petana. "Jaz ne podpiram izogibanja plačevanja davkov. Izjava ministra Vizjaka ni bila primerna, a je bila izrečena pred 14 leti. Dodatno je razkrito v aferi, da neki gospodarstvenik, tukaj govorimo o Petanu, naredi stoinvečmilijonsko luknjo v javnih financah in vsi moramo to pokriti, to plačujemo še danes in nič se ne zgodi," je opomnil predsednik vlade.
"Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bo zakon sprejet"
Poslansko vprašanje je zastavil tudi Branko Simonovič (DeSUS), ki ga je zanimalo, kako bo vlada v proračunu zagotovila finančna sredstva za uresničitev izrednega usklajevanja pokojnin.
Poslanci DeSUS so namreč maja letos vložili predlog zakona, s katerim želijo dokončno odpraviti posledice varčevalnih ukrepov, ki so jih zaradi gospodarske krize utrpeli upokojenci. Kot pojasnjujejo, so z dodatnimi uskladitvami po letu 2016 le deloma "upokojencem povrnili to, kar jim pripada", zato predlagajo, da se pokojnine vsem upokojencem v decembru uskladijo v višini 3,5 odstotka.
Kot je dejal predsednik vlade, bodo naredili vse, kar je v njihovi moči in pristojnosti vlade, da bo zakon sprejet pravočasno in da bodo zagotovljena vsa potrebna sredstva. "Podpiramo namen zakona, vendar na način, da se ta izravnava naredi tako, da bodo vsi, ne glede na to, kdaj so se upokojili, v enakem položaju," je dejal Janša.
Janša apelira na ustavno sodišče, da se odloči glede sistema PC
"Vlada vsak dan na podlagi predlogov stroke obravnava situacijo in sprejema ukrepe. Zagotovo bodo potrebni dodati ukrepi. Kako težki in radikalni bodo, je odvisno od tega, kako se bodo že sprejeti ukrepi uveljavili," je na vprašanje Anje Bah Žibert (SDS) glede epidemioloških ukrepov pojasnil Janša.
Po njegovih besedah se je predvsem zelo povečalo zanimanje za cepljenje. "V zadnjih desetih dneh beležimo podobne številke, kot smo jih septembra, ko je vlada odločila, da z bolj ostrimi ukrepi začne pri sebi, ko smo za državno upravo uvedli PC-sistem. Nekaj, kar ob podobnih številkah, ki smo jih mi imeli takrat, zdaj uvajajo sosednje države in tudi druge države po Evropi. Žal je pri nas ustavno sodišče ta ukrep zadržalo. Zdaj izkoriščam to priložnost za apel ustavnemu sodišču, naj odloči. Vlada ne ve, ali lahko ravna v smeri, v kateri ukrepajo tisti, ki so uspešnejši v boju z epidemijo, kot je recimo Avstrija, ali se sprijaznimo s situacijo," je dejal predsednik vlade.
Komentiral je tudi odločitev vrhovnega sodišča glede nekaznovanja tistih, ki mask ne nosijo, čeprav je to predpisano. "Ustavno in vrhovno sodišče je s svojimi odločitvami vladi in tudi stroki po domače rečeno populilo veliko zob, ko gre za ukrepanje z instrumenti, ki jih uporabljajo povsod drugod. Če za kršenje nečesa, kar je obvezno, ni sankcije, potem je vseeno, ali je neki ukrep obvezen ali gre zgolj za priporočilo. To je tista razlika med situacijo pri nas in v državah, kjer so v boju z virusom uspešnejši," je pojasnil Janša.
Janša: Skrajni čas je, da se streznimo
Dodal je, da v večini evropskih držav opozicija ne nagaja: "Pri nas je bilo s strani opozicije nekaj koristnih ukrepov, kot recimo skupen poziv poslanskih skupin za cepljenje. A ko smo malo prešteli pozive, ki so šli v podporo ukrepom in proti ukrepom, je razmerje štiri proti 96. To je nagajanje in s takim pristopom ne moremo govoriti o enotnosti boja proti virusu."
Po njegovih besedah je slovensko zdravstvo od začetka epidemije bistveno okrepilo kapacitete, a ne na področju kadrov, kjer smo omejeni. Janša je komentiral tudi skupno oddajo dveh največjih televizij v boju proti covid-19, ki je po njegovem mnenju prispevala k temu, da smo še bolj sprti med seboj: "Politično se delimo v boju proti virusu, ki ni politična grožnja. Skrajni čas je, da se streznimo."
Na tokratni seji bo sicer DZ med drugim obravnaval tudi predlog proračunov za leti 2022 in 2023, poslanke in poslance pa čakata še interpelaciji ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec ter ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča.
58