Janša o holdingu: Opozicija bo imela nadzor nad premoženjem

Kako namerava vlada zagotoviti večjo transparentnost pri upravljanju državnega premoženja, je zanimalo poslanca SD Janka Vebra, ki meni, da želi vlada izpeljati tretjo fazo privatizacije, in to na nepregleden način, brez odgovornosti holdinga do državnega zbora in računskega sodišča. AUKN je bil podvržen nadzoru, holding pa bo lahko revidiral le komercialni revizor, je povedal Veber. Premier Janša je pojasnil, da je dozdajšnje stanje pri upravljanju premoženja netransparentno, nejasno in nekredibilno, na kar so opozorile tudi neodvisne institucije. Premoženje danes upravljajo štirje različni upravljavci, ki so v preteklosti različno glasovali na skupščinah in povzročali škodo lastniku, je povedal Janša, ki pravi, da bo po novem drugače, saj bodo naložbe spadale pod isto institucijo. Do zdaj so veljale le splošne smernice, po novem jih bo državni zbor sprejemal sam, javno, tako da bo znano, kakšne so usmeritve pri upravljanju državnega premoženja države, je pojasnil Janša. Če so imeli v prejšnjem mandatu ponudniki, ki so prihajali v državo, različne sogovornike, ki so imeli različna stališča do istih državnih naložb, bo od zdaj drugače, takšne nekredibilnosti pri holdingu ne bo več, je dejal Janša, ki je poudaril tudi vprašanje nadzora. Ta je bil do zdaj praktično onemogočen, ni se vedelo, kaj delajo posamezni lastniki, zdaj je to koncentrirano, nadzorni svet bo heterogen, opozicija bo imela v njem svojega člana in s tem neposreden nadzor, je povedal. Janša je še povedal, da si vladna koalicija, ko so je sprejemal zakon o agenciji za upravljanje kapitalskih naložb v prejšnjem mandatu, ni vzela niti minute za usklajevanje zakona z opozicijo, zdajšnja koalicija pa je upoštevala enajst pomembnih predlogov in pripomb, ki jih je dala opozicija. Janša: Prisiljeni bomo zmanjšati stroške dela v javnem sektorju Jani Möderndorfer (PS) je premierja vprašal, koliko oseb bo v okviru varčevanja v javnem sektorju odpuščenih in kakšna bodo merila za odpuščanje. Janši je namreč očital, da kadruje predvsem po politični pripadnosti.

Janša mu je odgovoril, da ga veseli, da obstajajo v Sloveniji tudi svetle točke nepolitičnega kadrovanja, ki jih lahko najdemo predvsem v Mestni občini Ljubljana. "Se opravičujem, ker smo mi nekoliko slabši od tega in ker mislimo, da na vodilnih mestih ne obstajajo samo ljudje, ki so upravičili zaupanje. Ker če bi, ne bi bili v položaju, kot smo," mu je odgovoril.

Glede odpuščanja je predsednik vlade dejal, da smo v času krize izgubili okoli 150 tisoč delovnih mest v gospodarstvu, na drugi strani pa se je število zaposlenih v javnem sektorju še naprej povečevalo. Vlada bo zato po njegovih besedah za naslednji dve leti prisiljena v zmanjšanje proračunskih postavk za kritje stroškov dela. Ocene o tem, koliko oseb bo treba odpustiti, pa bo, kot je dejal Janša, naredil vsak segment javnega sektorja sam.

Bodo Emoniko rešila evropska sredstva? Na vprašanje poslanca NSi Mateja Tonina o infrastrukturnih projektih je Janša odgovoril, da bi bilo nujno potrebno v državo pripeljati sveži kapital in investicije. "Če pogledamo stanje naših javnih financ, je jasno, da iz proračuna velikih investicij ne bo," je zatrdil in dodal, da je zato naša prioriteta poraba evropskih sredstev iz tekoče finančne perspektive.

Z evropskimi sredstvi bodo po Janševih besedah poskušali reševati tudi projekt gradnje avtobusne in železniške postaje Emonika. Projekt se je namreč ustavil, Janša pa pri tem opozarja, da je za to odgovorna tudi Mestna občina Ljubljana, ki je z dvigom komunalnega prispevka projekt podražila.